Intervju: Rašo Nesterović

Je med največjimi slovenskimi košarkarji vseh časov. Naš igralec z najuspešnejšo kariero v NBA, ki pa jo je pred kratkim zaključil. Brez obžalovanja, pravi, saj je dosegel dovolj. Brez košarke pa ne more. Pred začetkom Eurobasketa 2013 smo se pogovarjali s podpredsednikom Košarkarske zveze Slovenije in ambasadorjem EuroBasketa 2013, Radoslavom Nesterovićem.

Rašo Nesterović, legenda, in Lipko, maskota EuroBasketa 2013

Rašo, na splošno prevladuje vtis, da ste ob bleščeči mednarodni karieri ostali skromni in prizemljeni, kar je pri ljudeh s tako izjemnimi uspehi redko. Čemu to pripisujete, od kje izvirajo vaše vrednote?
Menim, da vrednote izvirajo od doma, iz družine. Kar ti starši privzgojijo, ti ostane za celo življenje. Ne glede na to, kaj postaneš in kaj dosežeš, imaš osnovo, kulturo. Nič te ne more spremeniti, niti mednarodna slava niti moč. Če si pravilno vzgojen.

Večkrat poudarjate, da vam je najbolj pomembna varnost družine, pri čemer se zdi, da mislite predvsem na finančno varnost. Kaj pa bolj osnovna varnost?
Finančna plat pride in gre, bolj je pomembna varnost družine v smislu, da se gredo lahko otroci ven igrat, pa da lahko hodijo sami v šolo, da se ne bojiš za vsak korak, ki ga naredijo. Menim, da bi bilo najbolje, če bi imeli otroci takšno otroštvo, kot smo ga imeli mi, ko smo se igrali zunaj, vsi skupaj, in ni bilo skrbi, da se bo komu kaj zgodilo. Poskušam biti čim bolj sproščen, nikoli pa ne veš, kaj si bo kdo zamislil.

Športno kariero ste končali, imate nove funkcije. Vam je kdaj žal, da na EuroBasketu 2013 ne boste na parketu?
Ne, s tem sem se sprijaznil, ko sem končal kariero, dovolj je bilo. Bilo je super, a pred mano so novi izzivi, sedaj bom poskušal biti uspešen še v drugih krogih. 


Kot eden najboljših slovenskih košarkarjev vseh časov in tudi kot funkcionar KZS imate res dober uvid v košarko – pa bodimo neposredni: kakšne so možnosti Slovenije na EuroBasketu 2013?
Že večkrat sem dejal, da je evforija zelo dobra stvar, ampak da je po drugi strani treba biti realen. Najprej je treba ugotoviti, kakšna sploh bo reprezentanca, saj je bila sezona naporna, bile so poškodbe, utrujenost. Hkrati pa lahko rečemo, da so tisti, ki bodo zraven, pripravljeni za reprezentanco dati vse od sebe.Vse je možno, računam na prednost domačega igrišča in podporo navijačev – dostikrat, ko ti ne gre, te navijači napolnijo z dodatno energijo in z njo preobrneš tekmo. Upam, da bodo tekmovalci zdravi in da bodo, ko se začne prvenstvo, v najboljši formi.

Ste pa izpostavili tudi, da imamo Slovenci kratek spomin in da če recimo Tina Maze prihodnjo sezono ne bo uspešna, je ne bomo le pozabili, ampak jo poteptali. Ali reprezentančni igralec sploh lahko s srcem igra za takšno občinstvo?
Lahko, o tem med tekmo ne razmišljaš. Je pa dejstvo, da je športna kultura pri nas netolerantna. Veliko gledalcev zahteva uspehe, ob prvih neuspehih pa se bodo obrnili in na svoje športnike pozabili, po mojem neupravičeno. Šport je poklic kot vsak drug, le da je bolj izpostavljen javnosti. Treba je tudi razumeti, da za neuspehe niso krivi samo športniki.

Poudariti moram, da ima naša košarkarska reprezentanca izjemno dobre navijače, ki spremljajo reprezentanco na tekmovanjih po vsem svetu; bili so v Turčiji, na Japonskem, vseh prvenstvih po Evropi ... Malo držav ima takšne navijače in res si zaslužijo pohvale. Kdor je stalno vpet v dogajanje, ni netoleranten in negativen. Netolerantni so tisti, ki se stvari ne posvečajo veliko, potem pa pametujejo iz naslonjača. Naša košarka in posebej naši košarkarski navijači so si zaslužili dogodek, kot je EuroBasket. Je zahvala tudi njim.

Celoten intervju je objavljen v Sintalčku 60.

Intervju: Milan Hojnik

Vrhunski proizvod narave

Milan Hojnik,
direktor podjetja Radenska d.d.

V osemnajstih desetletjih, odkar je vizionarski doktor Karl Henn "odkril" plemenito vodo v Radencih, je Radenska s tremi srci v Sloveniji in prek meja dosegla malodane kultni status.  

V podjetju Radenska d.d. se zavedajo, da imajo v rokah izjemno darilo narave. Kot dobri gospodarji hkrati poskrbijo, da bo voda neoporečna tudi v prihodnje, in za to, da to bogastvo narave pretočijo v tržno zanimive oblike. Pogovarjali smo se z direktorjem Milanom Hojnikom, ki je direktorske vajeti prevzel lani.

Na katere pijače prisegate v prazničnem času? Je to Radenska s tremi srci ali v zimskem mrazu vendarle bolj prija kozarec kuhanega vina? 
Radenska Classic je vedno prava izbira. Ima pa Radenska v svojem portfelju vrsto proizvodov, ki "pašejo" tudi v zimskem času, kot na primer Radenska Plus, Oaza, sadne pijače ACE, Ledeni čaji in seveda negazirana naravna mineralna voda Radenska Naturelle.
Radenska na praznični mizi ob svečanem obedu – bi rekli, da je to običaj Slovencev?

V portfelju podjetja Radenska d.d. je vrsta pijač.

Radenska je sinonim za kakovost in vrhunska vsebina je potrjena z mnogimi kliničnimi študijami in priznanji tako doma kot v tujini. Lahko smo ponosni, da je narava prav v našem koncu Slovenije ustvarila vrhunski proizvod, ki ga s ponosom postavimo na mizo v kateremkoli času in ob kakršnikoli priložnosti.

Voda iz izvirov, kjer Radenska polni pijače, je izjemno kakovostna, menda jo pred zunanjimi vplivi ščitijo praktično neprepustne glinene plasti. Torej vas ujme, ki so divjale po Sloveniji v začetku novembra, niso prizadele? Kaj pa lahko vpliva na kakovost vode; katerih zunanjih vplivov se bojite?
Res je, vode v radenskem vrelčnem območju so zavarovane pred zunanjimi vplivi z neprepustnimi glinenimi plastmi. Ujme, ki so divjale po Sloveniji, nimajo na prepustnost glinenih plasti nobenih vplivov. Na kakovost bi lahko imeli vpliv tektonski premiki, ki bi trajno vplivali na položaj vodonosnikov in s tem tudi na vsebino samo. Ne glede na to, da poznamo strukturo zemeljskih plasti, ki se nahajajo nad vodnimi viri, redno spremljamo kakovost našega bogastva tako v lastnih laboratorijih kot tudi v zunanjih institucijah. Kakršnakoli sprememba v sestavi vode bi pomenila alarm, ki pa ga na srečo do sedaj še ni bilo. 

Polnilnica Radenske v Radencih

Navezujoč se na prejšnje vprašanje - ali je nemara večja grožnja kot okoljski vplivi huda konkurenca? Kakšna je pozicija izdelkov Radenske med ponudniki pijač danes? S kakšnimi prijemi, strategijo se spopada s hudo konkurenco na tem trgu? 
Konkurenčni boj je na trgu iz dneva v dan večji in izrazit prav na področju brezalkoholnih pijač in embaliranih voda. Določena mera konkurence je potrebna, saj sili podjetja v nenehni razvoj in v zagotavljanje vrhunske kakovosti. Radenska pri razvoju proizvodov in tehnologij stopa v korak s svetovnimi trendi. Osnovno vodilo razvoja izdelkov Radenske je zagotoviti po vsebini vrhunski proizvod, pripravljen po zahtevah in željah končnega potrošnika.

Osnovna sestavina v brezalkoholnih pijačah Radenske, ki je je tudi največ, je naravna mineralna ali izvirska voda. Pri pijačah je večkrat ravno ta sestavina, ki je ključna, premalo poudarjena, čeprav je je v pijačah od 90 do 95 odstotkov. Konkurenčne prednosti proizvodov, vsebino, tradicijo in kakovost poudarjamo tudi pri tržnem komuniciranju.

Voda radenska Naturelle

Kako Radenska stopa na sodobne trženjske in tržne poti? 
Pri tržnem komuniciranju in pri BTL (beyond trade line) aktivnostih imajo poleg klasičnih medijev čedalje večji pomen spletni mediji, predvsem Facebook, tudi YouTube, v pripravi je uporaba QR kod; vedno pa pri pripravi media plana upoštevamo ciljno skupino potrošnikov, ki jim namenjamo proizvod. Seveda pa ne zanemarjamo klasičnih trženjskih poti oz. medijev, saj za potrebe tržnega komuniciranja namenjamo 9% celotnih prihodkov.

Nekateri proizvajalci vode (npr. Evian) izdelujejo luksuzna pakiranja svojih vod za posebne priložnosti. Menite, da je steklenica radenske lepo darilo? 
Radenska je dovolj prestižna znamka, da je lahko tudi odlično darilo. V ekskluzivnem paketu skupaj s primernimi kozarci smo jo že uporabili za namen novoletnega obdarovanja.

Kateri so torej vaši prestižnejši izdelki? 
Nedvomno sta to Radenska Classic in Radenska Naturelle v stekleni embalaži prostornine 0,25, 0,5 in 0,75 litra. Osebno stavim na naši mineralni vodi v 0,75-litrski steklenici, kjer gladke linije embalaže predstavljajo čisto eleganco, ki si jo tako kakovostni vodi, kot sta Radenska Classic in Naturelle, tudi zaslužita.

Klasična radenska s tremi srci

Kot tudi sami pravite, je najboljša embalaža še vedno steklena. Bi svojim otrokom dali piti radensko iz plastenke? 
Svojemu otroku bi definitivno dal piti tudi pijačo iz plastenke. Najbolj seveda zaupam proizvodom Radenske, ker plastenke izdelujemo sami in imamo vhodni material in tehnološki postopek izdelave pod strogim nadzorom lastnih in zunanjih laboratorijev.

Ob imenovanju ste dejali, da če je prodaja dobra, so zadovoljni tako lastnik kot zapos-leni. Kaj pa obratno, je moč zadovoljstvo zaposlenih prevesti v poslovno uspešnost?
Dejstvo je, da uspešnega podjetja brez dobrih in zadovoljnih sodelavcev ni. Pravijo, da so zapos-leni poleg blagovnih znamk največje bogastvo podjetja. To nedvomno drži tudi za Radensko, zato kaže prav njim v letih, ki so pred nami, posvetiti največ pozornosti. Radenske brez enih ali drugih ne bi bilo oz. bi bila, če že drugo ne, povsem drugačna.

Kaj podjetju pomenita varovanje, varnost? Kako ocenjujete sodelovanje s Sintalom?
Nedvomno je varovanje in posledično varnost podjetja eno izmed pomembnih vprašanj v vseh podjetjih, še posebej pa v tistih, kjer izkoriščamo naravna bogastva in jih spreminjamo v kakovostne izdelke, ki jih ponujamo potrošnikom. S Sintalom smo začeli sodelovati v septembru letošnjega leta, glede na ugled vašega podjetja pa sem prepričan, da bo sodelovanje odlično.

pogovarjal se je Grega Zakrajšek

Upravljanje stavb: Sintal Eko in oskrbovana stanovanja

Upravljanje oskrbovanih stanovanj v ljubljanskih Murglah

Sintal Eko sodeluje s podjetjem Mijaks Investicije v projektu oskrbovanih stanovanj. V Mijaksu Investicije so se namreč na podlagi dobrih izkušenj s podjetjem Sintal Eko odločili, da mu zaupajo naloge upravljanja novih oskrbovanih stanovanj v ljubljanskih Murglah. Gre za prva luksuzna oskrbovana stanovanja pri nas.

Kaj so oskrbovana stanovanja?
Za oskrbovana stanovanja se odločajo ljudje v tretjem življenjskem obdobju, ki so navajeni aktivnega življenjskega sloga in se mu ne želijo odreči. Koncept oskrbovanih stanovanj temelji na lajšanju težav, ki se lahko pojavijo v življenju predvsem aktivnih starejših ljudi. V stavbah denimo ni pragov, stanovalci pa imajo na voljo številne storitve, ki jim lajšajo bivanje, od zdravstvenih do gostinskih. Niso pa to domovi za upokojence; tu ljudje samostojno živijo.


Upoštevanje potreb stanovalcev
V Sloveniji prebiva relativno velik delež starejše populacije glede na evropsko povprečje, večina v prevelikih stanovanjih in hišah. »Zasluge za uspeh projekta pripisujemo dobremu načrtovanju, ki je upošteval ne le gradnjo, temveč celotno zgodbo,« je pojasnil direktor podjetja Mijaks Investicije Miha Jarc.


S Sintalom Eko med načrtovanjem in obratovanjem
V načrtovanju in kasneje med izgradnjo je sodeloval tudi Sintal Eko, predvsem na področju realizacije oskrbe in varovanja. Miha Jarc je povedal, da so sodelovali že v prejšnjih projektih, Sintal Eko pa jih je prepričal z resnim, profesionalnim pristopom. Pri projektu oskrbovanih stanovanj je bilo odločilno tudi dejstvo, da Sintal Eko deluje znotraj koncerna Sintal in tako lahko ponudi tudi varovanje in 24-urni varnostno-nadzorni center. »Ta je v pomoč tudi pri obratovanju naših oskrbovanih stanovanj,« je pripomnil Miha Jarc.


Sintal Eko skrbi za vzdrževanje objekta in hkrati za brezhibno obratovanje. Stanovanja so opremljena z vrhunskimi materiali, ki zahtevajo posebno čiščenje in vzdrževanje. Miha Jarc je dodal, da je objekt visokotehnološki in morajo vzdrževalci delovanje dobro poznati. Vzdrževalci Sintala Eko so se v tem dobro odrezali, za delo so se v sodelovanju z Mijaksom tudi ustrezno usposobili. Tako za Sintal Eko kot za podjetje Mijaks pa je normalno, da se tudi kakovostna storitev stalno izboljšuje.

»Z delom Sintala Eko smo zadovoljni, največji izkaz zaupanja pa je gotovo, da smo v jim upravljanje predali uspešen projekt, s katerim živimo že več kot desetletje,« je sodelovanje pohvalil Miha Jarc.

Intervju: dr. Drago Podobnik, predsednik uprave družbe Hit

Igre na srečo že od nekdaj burijo človeški duh. V družbi Hit nudijo svojim obiskovalcem široko paleto storitev, s katerimi se trudijo gostom omogočiti kar največ užitka, sprostitve in zabave.

Dr. Drago Podobnik, predsednik uprave
družbe Hit Nova Gorica 

Za Sintalček, časopis koncerna Sintal, nam je o vodenju Hita več povedal njegov predsednik uprave dr. Drago Podobnik. V Hitu je s presledki zaposlen že leta, funkcijo predsednika uprave pa je prevzel v maju 2009. 


Kakšni so bili začetki družbe Hit in kaj se je od tedaj spremenilo?


Začetki družbe Hit so povezani z gostinstvom, od 1984 leta dalje pa z igralništvom. Takrat so namreč v hotelu Park v Novi Gorici odprli prvo igralnico. Tako se je Nova Gorica začela razvijati v turistični kraj, kar prej brez dvoma ni bila. Lahko trdimo, da je danes Nova Gorica znana po ponudbi iger na srečo.


Z igralništvom ste povezani že vse vaše poslovno življenje. Kakšne izzive vidite v tem poslu?
Igralništvo je v prvi vrsti legalna gospodarska panoga, igre na srečo pa del turistične ponudbe države, območja ali nekega kraja, ki, poživljajoče vpliva na druge sestavine turizma. 


Poseben izziv je specifika, ki je značilna za ta zahtevni posel. Terja široko obzorje, saj celovitost ponudbe narekuje poznavanje drugih področij turizma, skrbno spremljanje konkurence, primerjavo zakonodajnih okvirov drugod, temeljito sledenje tehničnim in tehnološkim novostim in še kaj. Pri nas še posebno pozornost posvečamo družbeni odgovornosti in proaktivnemu preprečevanju negativnih učinkov, ki jih lahko imajo igre na srečo povsod po svetu.


Kako vidite poslanstvo vašega podjetja? 
Poslanstvo našega podjetja je v tem, da z novim znanjem, profesionalnim pristopom ter veliko mero čustvene inteligence, s pomočjo vseh zaposlenih, ustvarjalno razvijamo široko paleto spremljevalnih storitev, ki so gostom v užitek, sprostitev in zabavo. Gre za ameriškemu konceptu podoben model, prilagojen evropskemu okusu. Skratka, igre na srečo so pri nas del zabave, dobro organizirane, vrhunsko vodene in varne, tako glede stranskih učinkov kot glede zanesljivosti izplačil.


Ali obiskovalci igralnic v želji po lahkem zaslužku pogosto “izgubijo glavo”?
Kot rečeno, naš namen še zdaleč ni spravljati naše goste v težave ali kakršne koli neprijetne situacije. Naše osebje poskrbi, da so gostje pravočasno opozorjeni na možnost zasvojenosti, zlahka prepozna prve simptome in po potrebi prepove vstop v igralnico, če opazi, da gost igre ne kontrolira dovolj. Seveda se vedno najde kdo, ki gre čez svoje zmožnosti igre, tako je povsod po svetu. 


Zasvojenost je žal v človeku, ne pa v igralnici, steklenici, na internetu … Kdor igro vzame kot del občasne zabave, v družbi preživi lep večer ali vikend ob dobri mediteranski hrani in odličnih vinih, uživa udobje hotela in centra za wellness, gre na koncert ali modno revijo, lahko, kakor zmerni pivci, uživa leta in leta, se pri nas dobro in varno počuti ter se k nam vrača. 

Igralni casino Perla blesti podnevi in ponoči.

V zadnjih letih je bilo v medijih zaslediti precej o Hitovih težavah z izgubo, stavkami, možnostjo liberalizacije lastništva igralnic… Kako se spopadate s temi izzivi?
Podjetje se je znašlo v spletu nesrečnih okoliščin, ki so kulminirale v lanskem letu: splošna gospodarska kriza, ki je vplivala na zmanjšanje osebne porabe za zabavo, močan porast konkurence v neposredni bližini, podaljšani učinki kadilskega zakona, predvsem pa slabo vodenje in škodljive poslovne odločitve v preteklosti te družbe so vodili v situacijo, ko je bilo potrebno radikalno poseči po ukrepih, ki za nikogar niso bili prijetni. 


Zmanjšati smo morali vse stroške in število zaposlenih, omejiti obseg sponzorstev in donacij na več kot minimum, ukiniti tako rekoč vse investicije in vgraditi mehanizme, ki danes že kažejo svoje pozitivne učinke. 


Uspelo nam je v veliki meri ustaviti padec prihodkov, z novo dvorano za poker, ki se je pokazala več kot uspešna, smo pridobili nove prihodke, posodobili smo poslovne procese, zagotovili nova igrala ter najsodobnejšo ponudbo iger... Vsi seveda niso razumeli nujnosti zmanjšanja plač in ugodnosti, ki so bile za naše zaposlene dolga leta samoumevne. 


Skratka, zategnili smo pas, a tako, da so bili ti ukrepi čim bolj socialno naravnani in najmanj boleči za zaposlene z najnižjimi plačami. Letos je vzdušje boljše, nevarnosti pa še niso mimo. Ostajamo previdni in pozorni na vse spremembe in priložnosti. 


Pod vašim okriljem deluje tudi ugledno slovensko razstavišče, Paviljon poslovnega centra Hit. Kako pomembna je za Hit vključenost v okolje, socialna zavednost?
Paviljon Poslovnega centra Hit se je uveljavil kot eno izmed najuglednejših slovenskih razstavišč in predstavlja le majhen del Hitove družbene odgovornosti. Dobro se namreč zavedamo, kako pomembna je Hitova sponzorska pomoč pri dinamiki športnega, kulturnega in siceršnjega dogajanja na Goriškem. 


Na področju sponzorstva in donacij smo letos še zelo skromni, poskušamo pa sodelovati v nefinančnih oblikah, na različnih prireditvah, dogodkih, ki jih organizirajo drugi; pomagamo z gostinskimi storitvami, promocijskimi orodji, hotelskimi kapacitetami… 


Kako vidite razvoj, prihodnost igralništva in igralnic doma in po svetu?
Na splošno je opaziti, da imajo ljudje sicer več prostega časa, a v manjših dozah. Nekajdnevne počitnice, podaljšani vikendi, a večkrat letno, postajajo prepoznaven del načina življenja pri nas in drugod po svetu. Tem spremembam se prilagajamo, obenem pa se temeljito pripravljamo, da svoje bogato znanje in izkušnje ponudimo tudi zunaj meja domovine. Prvič v zgodovini družbe Hit se resno dogovarjamo za prenos znanja na zelo oddaljene trge.


V igralnicah je veliko denarja in adrenalina, kar zvišuje stopnjo tveganja. Kakšno vlogo v igralnicah igra varnost? 
Varnost, tako neposredna, ko se človek počuti varnega v nekem prostoru ob nekem početju, kot tudi posredna, ki je zagotovljena drugače (npr. varnost izplačil, ki je za naše goste izjemnega pomena in se po njej ločimo od drugih ponudnikov iger), je za nas velikega pomena. 


Del teh mehanizmov in okoliščin upravljamo sami, del pa z zunanjimi sodelavci, brez katerih bi se stopnja varnosti brez dvoma lahko postavila pod mejo zahtevane in pričakovane.


Kateri so bili razlogi, da se je vaša družba odločila za sodelovanje s Sintalom? 
Razlog je v tem, da je varnost preprosto neločljivi del naše kakovostne, vrhunske ponudbe. In sodelovati s tistimi, ki to najbolje znajo, je po našem najboljša odločitev.


Kako vidite nadaljnjo skupno pot?
S Sintalom sodelujemo že več let, ne le na področju varovanja naših objektov, temveč tudi na področju organizacije številnih množičnih prireditev, ki smo jih pred leti uspešno izpeljali tudi s Sintalovo pomočjo. 

"Sintalova profesionalnost se je dokazala že večkrat in nanjo računamo tudi v prihodnosti.

Prepričan sem, da so na obeh straneh vzpostavljeni vsi pogoji za postopno nadaljnje razvijanje in nadgrajevanje sodelovanja. Tako se bomo še bolje spoznali in poslovno sodelovali tako, da bodo koristi in zadovoljstvo obojestranski.


pogovarjala se je Sanda Zakrajšek

Intervju z Juretom Bojnecom, predsednikom uprave podjetja Košaki TMI

Odlična kranjska s Štajerske

Blagovna znamka Košaki blesti na policah s prvovrstnimi mesninami tako v domovini kot v trgovinah daleč od domače Štajerske. Celo na Bližnjem Vzhodu! Mesojedcem se ob omembi njihovih kranjskih klobas zasvetijo oči, zato smo v predprazničnem času, ko si še posebej radi privoščimo dobrote na krožniku, od Jureta Bojneca, predsednika uprave podjetja Košaki TMI, poskusili izvrtati kakšno od skrivnih receptur. Gospod Bojnec je na čelu družbe od leta 2009. Skrajšan intervju je objavljen v 54. številki Sintalčka, ki je izšla 14.decembra, tukaj pa ga objavljamo v celoti.






»To so najboljše klobase, salame, hrenovke,« je izstrelil sodelavec, zaprisežen mesojedec, ob omembi blagovne znamke Košaki. Kako dosegate to zavidanja vredno navdušenje? 


Zelo me veseli, da so naši potrošniki navdušeni nad kakovostjo in okusom naših mesnih izdelkov. V Košakih smo vizijo ponudnika izvrstnih in zdravih izdelkov prenesli na slehernega sodelavca, ki dodaja vrednost našim izdelkom, hkrati pa z zagotavljanjem visoke kakovosti, prehranske varnosti ter neprestanim razvojem novih izdelkov dosegamo visoko stopnjo lojalnosti potrošnikov, ki so zvesti naši blagovni znamki. 


Ta lojalnost je še posebej visoka v štajerski regiji, kjer je blagovna znamka Košaki ena izmed najbolj prepoznavnih in zaželenih slovenskih prehrambenih blagovnih znamk.

Kaj vas dela drugačne od drugih, da ljudje na policah raje posežejo po vaših izdelkih?


Košaki smo danes edino večje mesnopredelovalno podjetje v Sloveniji, ki je ostalo v večinski lasti kmetijskih zadrug oziroma posredno v lasti kmetov iz vzhodnega dela Slovenije. Na to smo posebej ponosni, saj to predstavlja temelj za zagotavljanje slovenskega izvora mesa, ki v današnjih časih postaja posebna vrednota. Našim potrošnikom zagotavljamo sveže in kakovostno meso iz slovenskega podeželja, kjer vzreja poteka mnogo bolj ekstenzivno in sonaravno kot pa v mnogih deželah zahodne Evrope. 


V Košakih smo že pred leti sprejeli zavezo, da proizvajamo zdrave in kakovostne izdelke brez barvil, z manj aditivi in konzervansi, hkrati pa povečujemo izbor izdelkov brez glutena in brez alergenov. 

Kranjska klobasa. Foto: www.kosaki.si

Korenine podjetje Košaki TMI so dolge skoraj sto štirideset let, s čimer se radi in upravičeno pohvalite. Ali tradicija prodaja? 


Naša družba v letu 2012 praznuje 140 let ustvarjanja mesnih dobrot in zagotavljanja prehranske verige kakovostnih in svežih izdelkov. V vseh teh letih stavimo na tradicionalne okuse in recepte mesnin, ki pomenijo pomemben del prehranjevalne kulture našega naroda. Posebej smo ponosni, da smo v zadnjih letih postali največji proizvajalec kranjske klobase v Sloveniji in da potrošniki našo kranjsko klobaso uvrščajo med najboljše na trgu. 

Rulada za pečenje. Foto: www.kosaki.si

Segment potrošnikov, ki išče tradicionalne izdelke, v zadnjem času narašča, saj ponovno pridobiva na veljavi spoznanje, da pri proizvodnji hrane ni dobro preveč eksperimentirati. Da je naša usmeritev prava, nenazadnje potrjujejo tudi številna priznanja, medalje in nazivi šampionov kakovosti na različnih domačih in tujih ocenjevanjih mesnih izdelkov.










Kako se je podjetje razvijalo skozi vsa ta leta in zgodovinske mejnike?


Temelji ustanovitve družbe segajo v daljno leto 1872, ko je Herman Wögerer pričel s prekajevanjem mesa v Mariboru. Podjetje se je hitro razvijalo in že pred letom 1914 izvažalo mesne izdelke v London, Varšavo, Kairo in Gradec. V letu 1955 podjetje prevzame ime Tovarna mesnih izdelkov Košaki, v letu 1995 se preoblikuje v delniško družbo Košaki TMI d.d, nato pa se v letih 2000 – 2005 izvede tehnološka prenova proizvodnje. 


Obdobje po letu 2005 je zaznamovala zaostrena tržna tekma, zato smo vso našo pozornost usmerili k pridobivanju certifikatov kakovosti: v letu 2006 ISO 9001, v letu 2007 certifikat HALAL, v letu 2009 certifikat IFS (International food standard) in v letu 2010 EKO certifikat.     

Že pred dvanajstimi leti je podjetje pričelo ponujati bolj zdrave izdelke, ki so si prislužili naziv varovalnega živila. Takrat je predvidevalo, da bodo kupci vse bolj posegali po zdravih izdelkih. Zdi se, da se je napoved uresničila, kako pa je danes s to linijo?

Prešana šunka iz linije varovalnih živil. Foto: www.kosaki.si

Naša linija izdelkov varovalnih živil se zelo dobro prodaja, saj je vse več potrošnikov, ki posegajo po izdelkih z manj maščob in z manjšo vsebnostjo soli. Gre predvsem za izdelke iz tistih kosov mesa, ki vsebujejo največji delež mišičnih vlaknin, to so predvsem šunke.


V zadnjem letu se je dodatno k varovalnim živilom okrepilo povpraševanje po ekoloških izdelkih. Košaki smo skupaj s Kmetijsko zadrugo Šaleška dolina ustanovili skupino proizvajalcev rdečega ekološkega mesa in trgu ponudili ekološko meso in izdelke pod blagovno znamko Ekodar. Ocenjujemo, da bo ekološko meso postalo v naslednjih nekaj letih pomemben segment prehrane tistih potrošnikov, ki cenijo najvišje prehranske standarde.


Kakšne so značilnosti halal izdelkov? Kako, da ste se odločili za njihovo proizvodnjo?


Že v letu 2007 smo se odločili, da del  naše proizvodnje certificiramo po sistemu HALAL. Halal je arabska beseda in v dobesednem prevodu pomeni 'dovoljeno'. Gre za proizvode, ki jih muslimanska verska skupnost predpisuje kot dovoljene za prehrano svojih vernikov. Glavne zahteve pri proizvodnji halal izdelkov so sledeče: meso in izdelki ne smejo vsebovati niti sledu svinjine, klavna linija za govedo mora biti obrnjena proti Meki, hkrati pa je v proizvodnji vseskozi prisoten muslimanski vernik, ki je pooblaščen za ritualno klanje. 

Halal klobasa. Foto: www.kosaki.si

Povpraševanje po halal izdelkih v Evropi strmo narašča, saj po najnovejših podatkih v EU živi več kot 35 milijonov muslimanov, kar je 10% prebivalstva, hkrati pa gre za segment populacije z nadpovprečno stopnjo natalitete. Dodatno k povečevanju izvoza v EU se spogledujemo tudi z drugimi tržišči, med katerimi je Bližnji vzhod eden izmed najperspektivnejših.








Delež prodaje na tujih trgih nameravate povečati na 30 odstotkov. Od katerih trgov si največ obetate in zakaj?


V našem dolgoročnem strateškem načrtu smo si zastavili, da do leta 2015 povečamo delež izvoza na 30% celotne prodaje. Smo na dobri poti, saj bomo letos presegli 20% delež. V zadnjih treh letih smo razširili naše delovanje na 12 trgov, saj poleg prodaje v Sloveniji izvažamo na Švedsko, Dansko, Nizozemsko, v Švico, Nemčijo, Italijo, Avstrijo, na Hrvaško, v Makedonija, na Kosovo in v Albanijo. 


Naš najpomembnejši tuji trg je Avstrija, kjer smo prodrli v trgovski sistem Rewe, znotraj katerega dostavljamo izdelke v tri trgovske verige: Billa, Merkur in Penny markt. V prihodnje bomo prodajo v Avstriji še povečevali, saj so bili izdelki pod blagovno znamko Košaki zelo dobro sprejeti in se odlično prodajajo. Naš cilj je, da v prihodnjih letih še močneje prodremo v Nemčijo in da poskušamo vstopiti tudi na nekatere nove trge na Bližnjem vzhodu.


Razmere na domačem tržišču mesnopredelovalne industrije že nekaj let niso rožnate. Letos spomladi ste v TMI Košaki zagnali naložbeni načrt, katerega cilj je doseči stabilno rast. Lahko poveste več o tem načrtu?

Po letu 2007, ko smo v Sloveniji prevzeli evro, je pričel strmo rasti uvoz poceni mesa iz zahodne Evrope. Gre pravzaprav za viške mesa po dumpinških cenah in vprašljive kakovosti, ki iz visoko intenzivne proizvodnje zahodne in severne Evrope končajo na krožnikih v vzhodni Evropi. 


Za obrambo našega tržnega deleža se moramo nujno prestrukturirati in izboljšati cenovno konkurenčnost, kar nas je vzpodbudilo k pripravi investicijskega projekta modernizacije proizvodnje in združitve treh proizvodnih obratov na eni lokaciji. Gre za izredno smel načrt, brez katerega pa uprava in lastniki ne vidimo možnosti obstoja podjetja v tako zaostrenih tržnih razmerah. Z načrtovano investicijo bomo izboljšali energetsko učinkovitost podjetja, se bolje pripravili na okoljske izzive prihodnosti, hkrati pa povečali proizvodne kapacitete za še močnejši prodor na zahtevna tuja tržišča.
Investicija se je že pričela in zanjo smo uspešno pridobili nepovratna evropska sredstva. Načrtujemo, da bomo investicijo zaključili v začetku leta 2014.

Habakuk pršut. Foto: www.kosaki.si

Lastniška struktura podjetja Košaki se je v preteklih letih spremenila. Kako to vpliva na poslovanje?


Lastniška struktura se je v zadnjih letih res nekoliko spremenila, vendar ne bistveno. Pomembno je to, da so kmetijske zadruge še povečale svoj delež v podjetju, ki sedaj že presega 70%, skupaj z našimi partnerji pa celo čez 85%. Iz lastništva so se skoraj v celoti umaknile finančne institucije, kar je v današnjih razmerah dobro. Zelo je namreč pomembno, da lastniki spremljajo razvojne načrte podjetja, ne pa da se v teh težkih časih vrši razprodaja lastnine, kot je to moč opaziti v veliko primerov podjetij, kjer so lastniki finančne institucije.


Vaše sodelovanje s Koncernom Sintal sega leta nazaj. Kaj vas prepriča, da ohranjate in poglabljate poslovne odnose?


S podjetjem Sintal sodelujemo že vrsto let in lahko rečem, da smo razvili zelo korekten in uspešen partnerski odnos. Storitve Sintala na področju varovanja so izjemno profesionalne, celo več – lahko bi rekel, da je Sintal naš angel varuh, ki nam neprestano stoji ob strani, nam svetuje in pomaga v težkih situacijah.


Ob tej priložnosti bi se še posebej zahvalil predsedniku uprave koncerna Sintal mag. Robertu Pistotniku za zgledno sodelovanje in mnoge njegove prijateljske nasvete. Hkrati vsem sodelavcem Sintala čestitam ob 20 letnici uspešnega delovanja vašega podjetja in vam želim mnogo uspehov in zadovoljstva tudi v prihodnje.

Intervju z generalnim sekretarjem NZS

Aleš Zavrl, generalni sekretar NZS

Nogometna reprezentanca Slovenije je sicer v zadnjem obdobju doživela nekaj grenkih porazov, vendar kljub temu ni izgubila svojih zvestih privržencev. Spomnili smo se še ne tako davnih časov zmagoslavja in iz arhiva izvlekli intervju z Alešem Zavrlom, generalnim sekretarjem Nogometne zveze Slovenije (v nadaljevanju NZS).


Del intervjuja je bil objavljen v jubilejnem Sintalčku št. 50 decembra 2010. Žal omejen prostor v tiskanem mediju ni dopuščal, da bi ga objavili v celoti. V nadaljevanju to pomanjkljivost odpravljamo in objavljamo celoten tekst.




Nogometna zveza Slovenije ima že 90-letno zgodovino. Na katere dogodke ste najbolj ponosni, kateri se vam zdijo prelomni?

NZS ima kot krovna nogometna organizacija res dolgo zgodovino in tradicijo. Od koordinacije nogometa pred 2. svetovno vojno, ko so bili v ospredju predvsem klubi in tekmovanja na ravni širše države, do obdobja po 2. svetovni vojni, ko je bila NZS le ena od t.i. republiških nogometnih zvez in je vodila nogomet, sicer na nacionalnem, a bolj regionalnem principu.

Z osamosvojitvijo je NZS postala prava nacionalna nogometna zveza, od leta 1992 oziroma 1993 tudi polnopravna članica mednarodnih integracij, kar je slovenskemu nogometnemu prostoru prineslo nedvomne razvojne možnosti. Vsekakor so v zadnjem desetletju v ospredju vrhunski rezultati naše A reprezentance (uvrstitev na EP 2000, SP 2002 in SP 2010), ne gre pa pozabiti tudi skrbi za vse mlajše nogometne reprezentance, klubski nogomet vseh starostnih kategorij, normativno urejenost nogometnega sistema in druge aktivnosti.

Kakšna vizija vodi NZS in kakšni so njeni načrti za prihodnost?

NZS je kot nacionalna nogometna organizacija povezovalec vseh nogometnih deležnikov. Vizija NZS se kaže že v statutu opredeljenih ciljih, kjer so v ospredju skrb za razvoj in širjenje nogometa, usposabljanje trenerjev, sodnikov in drugih strokovnih delavcev, spodbujanje nogometa mladih itd. Naša organizacija sodeluje z vsemi organi in organizacijami, ki lahko prispevajo k razvoju športa in nogometa in se na mednarodni ravni vključuje v svetovno (FIFA) in evropsko (UEFA) nogometno zvezo. NZS je finančno in normativno stabilna organizacija, ki z jasnimi cilji, vizijo in strategijami teži h kredibilnemu delovanju.

Pod vašim okriljem se z nogometom ukvarjajo različne starostne skupine rekreativnih in vrhunskih nogometašev in nogometašic. Za koliko različnih skupin skrbite in kako pripomorete k njihovemu napredku in razvoju?

V enotni nogometni piramidi se povezuje nogomet na regionalni in nacionalni ravni, profesionalni in amaterski nogomet, nogomet mladih itd. Krovna organizacija mora z normativno ureditvijo in vodenjem projektov povezovati in usmerjati vse ravni in prav v boljši koordinaciji in komunikaciji med vsemi nogometnimi udeleženci vidim bistvene rezerve našega nogometa. Vsekakor pa mora biti naša skupna usmeritev osredotočena na izboljšanje dela z mladimi, ki lahko predstavlja naše komparativne prednosti v širšem mednarodnem okolju.

Izpolnile so se dolgoletne želje slovenskih ljubiteljev športa in Slovenija je dobila nov stadion – Stožice. Kako ste zadovoljni s to pridobitvijo? Ali se Stožice lahko primerjajo s stadioni po svetu?

Stadion v Stožicah je nedvomno velika pridobitev za slovenski nogomet. Gre za najmodernejši objekt, ki v celoti izpolnjuje UEFA kriterije za pridobitev 3 zvezdic, kar pomeni, da se lahko na ljubljanskem stadionu odigravajo tekme visokega mednarodnega nivoja.

Prvi dve reprezentančni tekmi sta pokazali, da je moč tudi v Sloveniji organizirati kvalitetne dogodke in predvsem gledalcem ponuditi udobje, ki si ga zaslužijo.

Kako je na splošno z infrastrukturo namenjeno nogometu v Sloveniji, kakšni so načrti?

Kvalitetni, predvsem varni, udobni in okolju prijazni stadioni so postali nujnost sodobnega nogometa. Slovenski prostor na področju nogometne infrastrukture v povprečju zaostaja za evropskimi standardi, saj so bila vlaganja v športno, predvsem nogometno infrastrukturo v daljšem časovnem obdobju nezadostna.

V zadnjem obdobju pa je vendarle zaznati bistvene pozitivne premike, saj se z aktivnejšo vlogo nogometnih sredin v odnosu do upravljavcev in lastnikov nogometnih objektov, z jasneje definirano vlogo države in lokalnih skupnosti ter pomembnim prispevkom NZS (FIFA Goal in UEFA Hat-trick) izboljšujejo osnovni infrastrukturni pogoji tako na nacionalni kot regionalnih ravneh.

Od leta 2004 dalje je prišlo na infrastrukturnem področju, tudi z bistveno finančno in organizacijsko pomočjo NZS, do bistvenih premikov. Izboljšali so se pogoji za delo z mladimi v vseh nogometnih regijah, Slovenija pa ima danes z mariborskim Ljudskim vrtom, celjskim stadionom in novimi Stožicami tudi 3 stadione najvišjega evropskega razreda.

Kakšno je v Sloveniji zanimanje za rekreativni in vrhunski nogomet?

Gre za dve povsem različni področji. Rekreativni nogomet je v svoji osnovi pravi amaterski šport, kjer se na ljubiteljski bazi z nogometom ukvarjajo ljudje različnih starosti in nogometnega znanja. Med rekreativci je v Sloveniji še posebej popularen mali oziroma dvoranski nogomet, sicer pa je v vseh slovenskih nogometnih regijah tudi vse več veteranskih tekmovanj.

Med vrhunske nogometne dogodke nedvomno uvrščamo vse tekme naše najboljše izbrane vrste, po definiciji pa je vrhunski oziroma t.i. profesionalni nogomet v Slovenji tudi tekmovanje v 1. Slovenski nogometni ligi. Mnenja o kvaliteti našega najvidnejšega klubskega tekmovanja so deljena, od osamosvojitve Slovenije dalje pa je šel skozi zelo različna obdobja. Infrastrukturne pomanjkljivosti, ki se v zadnjem obdobju pospešeno odpravljajo, omejena finančna sredstva in težave pri komercializaciji pravic so (žal) stalnica našega klubskega nogometa. Podobne težave srečujejo tudi v drugih nam primerljivih državah in enostavnih rešitev žal ni, saj so problemi širše narave in izhajajo tudi iz vse večje globalizacije profesionalnega športa.

V zadnjem času je prišlo do kar nekaj navijaških izgredov na tekmah. Kakšna je vaša strategija za izboljševanje stanja na tem področju? Ali se nasilje po vašem mnenju stopnjuje? Kako uspešno sodelovati z navijači?

Ustrezen način opozarjanja preveč razgretih navijačev
velikokrat prepreči nezaželeno nasilje.

Nogometna zveza in sam osebno ostro obsojam kakršnokoli obliko nasilja na športnih prireditvah. Glede na razširjenost in popularnost nogometa je sicer logično, da do izgredov prihaja tudi v nogometu in od odgovornosti za odpravo teh družbeno nesprejemljivih dejanj ne sme bežati nihče: tako organizatorji tekem oziroma udeleženi klubi, NZS in interesno združenje prvoligaških klubov ter seveda tudi pristojni državni organi.

Civilna športna sfera mora v sodelovanju drugimi napraviti veliko na preventivi in ozaveščanju, redni komunikaciji z organiziranimi navijaškimi skupinami itd. V Sloveniji obstaja zakonodaja, ki se je želela približati dobrim evropskim praksam, vendar se po mojem mnenju v primeru ekscesnih situacij ne izvaja preveč dosledno. Hkrati bi bilo potrebno na podlagi izkušenj nekatere zadeve seveda spremeniti in predvsem ustvariti ničelno toleranco do nasilja v družbi.

Kakšno je varovanje tekem v tujini v primerjavi z varovanjem domačih tekem? Kako je v tujini za varnost zakonsko poskrbljeno? Ali so varnostne zakone v tujini bolje prilagodili razmeram?

V nogometu so tako na evropski kot slovenski ravni vzpostavljeni standardi organizacije nogometnih prireditev, vključno z varovanjem nogometnih tekem, pri čemer morajo biti upoštevani vsi veljavni predpisi, specifičnost športa in izkušnje pri organizaciji dogodkov različnih nivojev. Na najvišjem nivoju profesionalnega nogometa so standardi dokaj poenoteni, obstajajo pa tudi države (kot. npr. Velika Britanija), ki so to področje zaradi zgodovinskih negativnih izkušenj s huliganizmom, zakonsko še posebej dobro uredile.

Skrb za varnost na nogometnih tekmah po svetu in doma postaja vse bolj pomembna. Kako ste se za varovanje nogometnih reprezentančnih tekem Slovenije v Stožicah odločili za Sintal?

Varnostni pregled pred vstopom na stadion.

V času priprav na organizacijo prve otvoritvene tekme z Avstralijo v Stožicah smo glede varovanja stopili v stik s predstavniki Sintala, s katerimi smo v preteklosti pri organizaciji naših tekem v Celju že sodelovali.

Glede na kadrovske in organizacijske potenciale smo se zlahka odločili za Sintal in s sodelovanjem smo zelo zadovoljni. Avgustovska otvoritvena tekma in kvalifikacijska s Ferskimi otoki v oktobru sta dokazali, da so lahko nogometne tekme najvišjega nivoja organizirane tudi v Sloveniji.

Kakšne so vaše dosedanje izkušnje s koncernom Sintal? Kako vidite nadaljnje sodelovanje z njim?

Kot že rečeno imamo, s Sintalom zelo pozitivne izkušnje in skupaj soustvarjamo organizacijo tekem naše reprezentance na stožiškem stadionu. Seveda včasih ne gre brez zapletov, saj objekt z okolico še ni povsem dokončan, pa vendar smo v medsebojni komunikaciji razrešili marsikatero zahtevno situacijo. Sintal že vrsto let izvaja tudi tehnično varovanje sedeža NZS na Čerinovi 4 v Ljubljani in verjamem, da bomo uspešno sodelovali tudi v bodoče.

(foto: NZS, Sintal)