Intervju z generalnim sekretarjem NZS

Aleš Zavrl, generalni sekretar NZS

Nogometna reprezentanca Slovenije je sicer v zadnjem obdobju doživela nekaj grenkih porazov, vendar kljub temu ni izgubila svojih zvestih privržencev. Spomnili smo se še ne tako davnih časov zmagoslavja in iz arhiva izvlekli intervju z Alešem Zavrlom, generalnim sekretarjem Nogometne zveze Slovenije (v nadaljevanju NZS).


Del intervjuja je bil objavljen v jubilejnem Sintalčku št. 50 decembra 2010. Žal omejen prostor v tiskanem mediju ni dopuščal, da bi ga objavili v celoti. V nadaljevanju to pomanjkljivost odpravljamo in objavljamo celoten tekst.




Nogometna zveza Slovenije ima že 90-letno zgodovino. Na katere dogodke ste najbolj ponosni, kateri se vam zdijo prelomni?

NZS ima kot krovna nogometna organizacija res dolgo zgodovino in tradicijo. Od koordinacije nogometa pred 2. svetovno vojno, ko so bili v ospredju predvsem klubi in tekmovanja na ravni širše države, do obdobja po 2. svetovni vojni, ko je bila NZS le ena od t.i. republiških nogometnih zvez in je vodila nogomet, sicer na nacionalnem, a bolj regionalnem principu.

Z osamosvojitvijo je NZS postala prava nacionalna nogometna zveza, od leta 1992 oziroma 1993 tudi polnopravna članica mednarodnih integracij, kar je slovenskemu nogometnemu prostoru prineslo nedvomne razvojne možnosti. Vsekakor so v zadnjem desetletju v ospredju vrhunski rezultati naše A reprezentance (uvrstitev na EP 2000, SP 2002 in SP 2010), ne gre pa pozabiti tudi skrbi za vse mlajše nogometne reprezentance, klubski nogomet vseh starostnih kategorij, normativno urejenost nogometnega sistema in druge aktivnosti.

Kakšna vizija vodi NZS in kakšni so njeni načrti za prihodnost?

NZS je kot nacionalna nogometna organizacija povezovalec vseh nogometnih deležnikov. Vizija NZS se kaže že v statutu opredeljenih ciljih, kjer so v ospredju skrb za razvoj in širjenje nogometa, usposabljanje trenerjev, sodnikov in drugih strokovnih delavcev, spodbujanje nogometa mladih itd. Naša organizacija sodeluje z vsemi organi in organizacijami, ki lahko prispevajo k razvoju športa in nogometa in se na mednarodni ravni vključuje v svetovno (FIFA) in evropsko (UEFA) nogometno zvezo. NZS je finančno in normativno stabilna organizacija, ki z jasnimi cilji, vizijo in strategijami teži h kredibilnemu delovanju.

Pod vašim okriljem se z nogometom ukvarjajo različne starostne skupine rekreativnih in vrhunskih nogometašev in nogometašic. Za koliko različnih skupin skrbite in kako pripomorete k njihovemu napredku in razvoju?

V enotni nogometni piramidi se povezuje nogomet na regionalni in nacionalni ravni, profesionalni in amaterski nogomet, nogomet mladih itd. Krovna organizacija mora z normativno ureditvijo in vodenjem projektov povezovati in usmerjati vse ravni in prav v boljši koordinaciji in komunikaciji med vsemi nogometnimi udeleženci vidim bistvene rezerve našega nogometa. Vsekakor pa mora biti naša skupna usmeritev osredotočena na izboljšanje dela z mladimi, ki lahko predstavlja naše komparativne prednosti v širšem mednarodnem okolju.

Izpolnile so se dolgoletne želje slovenskih ljubiteljev športa in Slovenija je dobila nov stadion – Stožice. Kako ste zadovoljni s to pridobitvijo? Ali se Stožice lahko primerjajo s stadioni po svetu?

Stadion v Stožicah je nedvomno velika pridobitev za slovenski nogomet. Gre za najmodernejši objekt, ki v celoti izpolnjuje UEFA kriterije za pridobitev 3 zvezdic, kar pomeni, da se lahko na ljubljanskem stadionu odigravajo tekme visokega mednarodnega nivoja.

Prvi dve reprezentančni tekmi sta pokazali, da je moč tudi v Sloveniji organizirati kvalitetne dogodke in predvsem gledalcem ponuditi udobje, ki si ga zaslužijo.

Kako je na splošno z infrastrukturo namenjeno nogometu v Sloveniji, kakšni so načrti?

Kvalitetni, predvsem varni, udobni in okolju prijazni stadioni so postali nujnost sodobnega nogometa. Slovenski prostor na področju nogometne infrastrukture v povprečju zaostaja za evropskimi standardi, saj so bila vlaganja v športno, predvsem nogometno infrastrukturo v daljšem časovnem obdobju nezadostna.

V zadnjem obdobju pa je vendarle zaznati bistvene pozitivne premike, saj se z aktivnejšo vlogo nogometnih sredin v odnosu do upravljavcev in lastnikov nogometnih objektov, z jasneje definirano vlogo države in lokalnih skupnosti ter pomembnim prispevkom NZS (FIFA Goal in UEFA Hat-trick) izboljšujejo osnovni infrastrukturni pogoji tako na nacionalni kot regionalnih ravneh.

Od leta 2004 dalje je prišlo na infrastrukturnem področju, tudi z bistveno finančno in organizacijsko pomočjo NZS, do bistvenih premikov. Izboljšali so se pogoji za delo z mladimi v vseh nogometnih regijah, Slovenija pa ima danes z mariborskim Ljudskim vrtom, celjskim stadionom in novimi Stožicami tudi 3 stadione najvišjega evropskega razreda.

Kakšno je v Sloveniji zanimanje za rekreativni in vrhunski nogomet?

Gre za dve povsem različni področji. Rekreativni nogomet je v svoji osnovi pravi amaterski šport, kjer se na ljubiteljski bazi z nogometom ukvarjajo ljudje različnih starosti in nogometnega znanja. Med rekreativci je v Sloveniji še posebej popularen mali oziroma dvoranski nogomet, sicer pa je v vseh slovenskih nogometnih regijah tudi vse več veteranskih tekmovanj.

Med vrhunske nogometne dogodke nedvomno uvrščamo vse tekme naše najboljše izbrane vrste, po definiciji pa je vrhunski oziroma t.i. profesionalni nogomet v Slovenji tudi tekmovanje v 1. Slovenski nogometni ligi. Mnenja o kvaliteti našega najvidnejšega klubskega tekmovanja so deljena, od osamosvojitve Slovenije dalje pa je šel skozi zelo različna obdobja. Infrastrukturne pomanjkljivosti, ki se v zadnjem obdobju pospešeno odpravljajo, omejena finančna sredstva in težave pri komercializaciji pravic so (žal) stalnica našega klubskega nogometa. Podobne težave srečujejo tudi v drugih nam primerljivih državah in enostavnih rešitev žal ni, saj so problemi širše narave in izhajajo tudi iz vse večje globalizacije profesionalnega športa.

V zadnjem času je prišlo do kar nekaj navijaških izgredov na tekmah. Kakšna je vaša strategija za izboljševanje stanja na tem področju? Ali se nasilje po vašem mnenju stopnjuje? Kako uspešno sodelovati z navijači?

Ustrezen način opozarjanja preveč razgretih navijačev
velikokrat prepreči nezaželeno nasilje.

Nogometna zveza in sam osebno ostro obsojam kakršnokoli obliko nasilja na športnih prireditvah. Glede na razširjenost in popularnost nogometa je sicer logično, da do izgredov prihaja tudi v nogometu in od odgovornosti za odpravo teh družbeno nesprejemljivih dejanj ne sme bežati nihče: tako organizatorji tekem oziroma udeleženi klubi, NZS in interesno združenje prvoligaških klubov ter seveda tudi pristojni državni organi.

Civilna športna sfera mora v sodelovanju drugimi napraviti veliko na preventivi in ozaveščanju, redni komunikaciji z organiziranimi navijaškimi skupinami itd. V Sloveniji obstaja zakonodaja, ki se je želela približati dobrim evropskim praksam, vendar se po mojem mnenju v primeru ekscesnih situacij ne izvaja preveč dosledno. Hkrati bi bilo potrebno na podlagi izkušenj nekatere zadeve seveda spremeniti in predvsem ustvariti ničelno toleranco do nasilja v družbi.

Kakšno je varovanje tekem v tujini v primerjavi z varovanjem domačih tekem? Kako je v tujini za varnost zakonsko poskrbljeno? Ali so varnostne zakone v tujini bolje prilagodili razmeram?

V nogometu so tako na evropski kot slovenski ravni vzpostavljeni standardi organizacije nogometnih prireditev, vključno z varovanjem nogometnih tekem, pri čemer morajo biti upoštevani vsi veljavni predpisi, specifičnost športa in izkušnje pri organizaciji dogodkov različnih nivojev. Na najvišjem nivoju profesionalnega nogometa so standardi dokaj poenoteni, obstajajo pa tudi države (kot. npr. Velika Britanija), ki so to področje zaradi zgodovinskih negativnih izkušenj s huliganizmom, zakonsko še posebej dobro uredile.

Skrb za varnost na nogometnih tekmah po svetu in doma postaja vse bolj pomembna. Kako ste se za varovanje nogometnih reprezentančnih tekem Slovenije v Stožicah odločili za Sintal?

Varnostni pregled pred vstopom na stadion.

V času priprav na organizacijo prve otvoritvene tekme z Avstralijo v Stožicah smo glede varovanja stopili v stik s predstavniki Sintala, s katerimi smo v preteklosti pri organizaciji naših tekem v Celju že sodelovali.

Glede na kadrovske in organizacijske potenciale smo se zlahka odločili za Sintal in s sodelovanjem smo zelo zadovoljni. Avgustovska otvoritvena tekma in kvalifikacijska s Ferskimi otoki v oktobru sta dokazali, da so lahko nogometne tekme najvišjega nivoja organizirane tudi v Sloveniji.

Kakšne so vaše dosedanje izkušnje s koncernom Sintal? Kako vidite nadaljnje sodelovanje z njim?

Kot že rečeno imamo, s Sintalom zelo pozitivne izkušnje in skupaj soustvarjamo organizacijo tekem naše reprezentance na stožiškem stadionu. Seveda včasih ne gre brez zapletov, saj objekt z okolico še ni povsem dokončan, pa vendar smo v medsebojni komunikaciji razrešili marsikatero zahtevno situacijo. Sintal že vrsto let izvaja tudi tehnično varovanje sedeža NZS na Čerinovi 4 v Ljubljani in verjamem, da bomo uspešno sodelovali tudi v bodoče.

(foto: NZS, Sintal)