Varnost igrač

December je čaroben mesec v pričakovanju snega in daril, še posebej za otroke. Večina otrok se še posebej razveseli igračk. Seveda pa je pri nakupu igrač velikega pomena, da so varne za uporabo, ne pa le lepe na pogled. 

Kako ravnati, da otrok z igračami ne ogrožamo namesto razveseljujemo, smo povprašali strokovnjake z Zdravstvenega inšpektorata RS in ZVD Zavoda za varstvo pri delu.

Kdo v Sloveniji skrbi za preverjanje varnosti igrač? 

Nadzor nad varnostjo igrač je v pristojnosti Zdravstvenega inšpektorata RS. Pri nadzoru uporablja dve osnovni metodi inšpekcijskega nadzora: inšpekcijski pregled in vzorčenje, s katerima se inšpektor prepriča o dejanskem stanju upoštevanja zakonov in predpisov.

"Poleg rednih inšpekcijskih pregledov in vzorčenja se izvajajo tudi izredni, za katere so povodi obvestila iz EU sistemov hitrega obveščanja o nevarnih proizvodih (RAPEX), obvestila/prijave strank, odstopi drugih uradnih organov, informacije medijev in nova tveganja," so razložili na Zdravstvenem inšpektoratu.

"Igrača mora biti varna glede svojih mehansko-fizikalnih, kemičnih, električnih in higienskih lastnosti ter vnetljivosti," so še pojasnili. V primeru resnega tveganja inšpektorat izda odločbo o prepovedi dajanja igrač na trg oziroma odredi njihov umik in odpoklic s trga in/ali globo, pri manjših neskladnostih izda le opozorilo.

Kje so objavljeni spiski neprimernih, odpoklicanih igrač? 

Ko je v okviru inšpekcijskega nadzora ugotovljeno resno tveganje in so igrače v prometu, se izvede umik in odpoklic takih izdelkov, o čemer so potrošniki obveščeni tudi preko spletnih strani Zdravstvenega inšpektorata – obvestila potrošnikom. Obvestila objavlja tudi Zveza potrošnikov Slovenije.

"Da igrača ni varna, ugotovi nadzorni organ na podlagi rezultatov rednih analiz vzorcev, na podlagi obvestila o nevarnem izdelku, prejetega preko sistema RAPEX ali obvestila samega proizvajalca," so še pojasnili na Zdravstvenem inšpektoratu.

Kemikalije v igračah

Dr. Boštjan Podkrajšek, vodja Laboratorija za ekologijo in toksikologijo iz Centra za fizikalne meritve na Zavodu za varstvo pri delu, izpostavi, da so otroci občutljivejši na kemikalije kot odrasli. "Zato je posebej pomembno, da jih ne izpostavljamo nevarnim snovem," poudari. Iz tega razloga veljajo strožja pravila glede uporabe kemikalij v igračah.

Večina kemikalij v plastičnih igračah se uporablja za izboljšanje trdnosti in za mehčanje izdelkov, pojasnjuje Podkrajšek. "Najpogostejša kršitev je uporaba različnih ftalatov, ki je popolnoma prepovedana v igračah, ker vplivajo na delovanje nekaterih hormonov v telesu. Najpogosteje pa se ftalati pojavljajo v mehkih plastičnih igračah, ki so namenjene otrokom do treh let, v različnih setih za izdelovanje plastičnega nakita, v plastičnih setih za kuhanje, …"

V mnogih električnih proizvodih in tudi igračah se uporabljajo zaviralci gorenja, da preprečijo širjenje ognja. Nekateri med njimi so škodljivi za okolje in zdravje ljudi in je njihova uporaba zelo omejena. To so predvsem polibromirani zaviralci gorenja, ki se nahajajo predvsem v vseh elektronskih igračah.

Kraj izdelave vendarle ni garancija ne za dobro ne za slabo

V zadnjih letih je bila večina kršitev ugotovljena na igračah, ki se izdelujejo na Kitajskem, seveda pa to ni nujno. V eni od zadnjih študij (Toxic metals in children’s products: an insight into the market in Eastern Europe, the Caucasus and Central Asia, www.grida.no) so pregledali vsebnost toksičnih kovin (svinec, živo srebro, antimon, arzen…) v 560 različnih igračah, od tega je bilo 75 % igrač proizvedeno na Kitajskem. Rezultati so pokazali, da je v kar 30 odstotkih igrač bila presežena dovoljena vrednost posameznih kovin in med njimi tudi v šestih igračah, ki so bile proizvedene v Evropi. "Torej kraj izdelave še ne zagotavlja neoporečnosti igrače," zaključuje Podkrajšek.