 |
Aleš Zavrl, generalni sekretar NZS |
Nogometna
reprezentanca Slovenije je sicer v zadnjem obdobju doživela nekaj grenkih porazov,
vendar kljub temu ni izgubila svojih zvestih privržencev. Spomnili smo se še ne
tako davnih časov zmagoslavja in iz arhiva izvlekli intervju z Alešem Zavrlom,
generalnim sekretarjem Nogometne zveze Slovenije (v nadaljevanju NZS).
Del intervjuja je bil
objavljen v jubilejnem Sintalčku št. 50 decembra 2010. Žal omejen prostor v
tiskanem mediju ni dopuščal, da bi ga objavili v celoti. V nadaljevanju to
pomanjkljivost odpravljamo in objavljamo celoten tekst.
Nogometna zveza Slovenije ima že 90-letno zgodovino. Na katere
dogodke ste najbolj ponosni, kateri se vam zdijo prelomni?
NZS ima kot
krovna nogometna organizacija res dolgo zgodovino in tradicijo. Od koordinacije
nogometa pred 2. svetovno vojno, ko so bili v ospredju predvsem klubi in
tekmovanja na ravni širše države, do obdobja po 2. svetovni vojni, ko je bila
NZS le ena od t.i. republiških nogometnih zvez in je vodila nogomet, sicer na
nacionalnem, a bolj regionalnem principu.
Z
osamosvojitvijo je NZS postala prava nacionalna nogometna zveza, od leta 1992
oziroma 1993 tudi polnopravna članica mednarodnih integracij, kar je
slovenskemu nogometnemu prostoru prineslo nedvomne razvojne možnosti. Vsekakor
so v zadnjem desetletju v ospredju vrhunski
rezultati naše A reprezentance (uvrstitev na EP 2000, SP 2002 in SP 2010),
ne gre pa pozabiti tudi skrbi za vse mlajše
nogometne reprezentance, klubski
nogomet vseh starostnih kategorij, normativno
urejenost nogometnega sistema in druge aktivnosti.
Kakšna vizija vodi NZS in kakšni so njeni načrti za prihodnost?
NZS je kot
nacionalna nogometna organizacija povezovalec vseh nogometnih deležnikov.
Vizija NZS se kaže že v statutu opredeljenih ciljih, kjer so v ospredju skrb za
razvoj in širjenje nogometa, usposabljanje trenerjev, sodnikov in drugih
strokovnih delavcev, spodbujanje nogometa mladih itd. Naša organizacija
sodeluje z vsemi organi in organizacijami, ki lahko prispevajo k razvoju športa
in nogometa in se na mednarodni ravni vključuje v svetovno (FIFA) in evropsko
(UEFA) nogometno zvezo. NZS je finančno in normativno stabilna organizacija, ki
z jasnimi cilji, vizijo in strategijami teži h kredibilnemu delovanju.
Pod vašim okriljem se z nogometom ukvarjajo različne starostne skupine
rekreativnih in vrhunskih nogometašev in nogometašic. Za koliko različnih
skupin skrbite in kako pripomorete k njihovemu napredku in razvoju?
V enotni
nogometni piramidi se povezuje nogomet na regionalni in nacionalni ravni,
profesionalni in amaterski nogomet, nogomet mladih itd. Krovna organizacija
mora z normativno ureditvijo in vodenjem projektov povezovati in usmerjati vse
ravni in prav v boljši koordinaciji in komunikaciji med vsemi nogometnimi
udeleženci vidim bistvene rezerve našega nogometa. Vsekakor pa mora biti naša
skupna usmeritev osredotočena na izboljšanje dela z mladimi, ki lahko
predstavlja naše komparativne prednosti v širšem mednarodnem okolju.
Izpolnile so se dolgoletne želje slovenskih ljubiteljev športa in Slovenija
je dobila nov stadion – Stožice. Kako ste zadovoljni s to pridobitvijo? Ali se
Stožice lahko primerjajo s stadioni po svetu?
Stadion v
Stožicah je nedvomno velika pridobitev za slovenski nogomet. Gre za
najmodernejši objekt, ki v celoti izpolnjuje UEFA kriterije za pridobitev 3
zvezdic, kar pomeni, da se lahko na ljubljanskem stadionu odigravajo tekme
visokega mednarodnega nivoja.
Prvi dve reprezentančni tekmi sta pokazali, da je
moč tudi v Sloveniji organizirati kvalitetne dogodke in predvsem gledalcem
ponuditi udobje, ki si ga zaslužijo.
Kako je na splošno z infrastrukturo namenjeno nogometu v Sloveniji, kakšni
so načrti?
Kvalitetni,
predvsem varni, udobni in okolju prijazni stadioni so postali nujnost sodobnega
nogometa. Slovenski prostor na področju nogometne infrastrukture v povprečju
zaostaja za evropskimi standardi, saj so bila vlaganja v športno, predvsem
nogometno infrastrukturo v daljšem časovnem obdobju nezadostna.
V zadnjem
obdobju pa je vendarle zaznati bistvene pozitivne premike, saj se z aktivnejšo
vlogo nogometnih sredin v odnosu do upravljavcev in lastnikov nogometnih
objektov, z jasneje definirano vlogo države in lokalnih skupnosti ter pomembnim
prispevkom NZS (FIFA Goal in UEFA Hat-trick) izboljšujejo osnovni infrastrukturni pogoji tako na nacionalni
kot regionalnih ravneh.
Od leta 2004
dalje je prišlo na infrastrukturnem področju, tudi z bistveno finančno in
organizacijsko pomočjo NZS, do bistvenih premikov. Izboljšali so se pogoji za
delo z mladimi v vseh nogometnih regijah, Slovenija pa ima danes z mariborskim Ljudskim vrtom, celjskim stadionom in novimi Stožicami tudi 3 stadione najvišjega
evropskega razreda.
Kakšno je v Sloveniji zanimanje za rekreativni in vrhunski nogomet?
Gre za dve
povsem različni področji. Rekreativni
nogomet je v svoji osnovi pravi amaterski šport, kjer se na ljubiteljski
bazi z nogometom ukvarjajo ljudje različnih starosti in nogometnega znanja. Med
rekreativci je v Sloveniji še posebej popularen mali oziroma dvoranski nogomet, sicer pa je v vseh
slovenskih nogometnih regijah tudi vse več veteranskih
tekmovanj.
Med vrhunske
nogometne dogodke nedvomno uvrščamo vse tekme naše najboljše izbrane vrste, po
definiciji pa je vrhunski oziroma t.i. profesionalni nogomet v Slovenji tudi
tekmovanje v 1. Slovenski nogometni ligi. Mnenja o kvaliteti našega
najvidnejšega klubskega tekmovanja so deljena, od osamosvojitve Slovenije dalje
pa je šel skozi zelo različna obdobja. Infrastrukturne pomanjkljivosti, ki se v
zadnjem obdobju pospešeno odpravljajo, omejena finančna sredstva in težave pri
komercializaciji pravic so (žal) stalnica našega klubskega nogometa. Podobne
težave srečujejo tudi v drugih nam primerljivih državah in enostavnih rešitev žal
ni, saj so problemi širše narave in izhajajo tudi iz vse večje globalizacije
profesionalnega športa.
V zadnjem času je prišlo do kar nekaj navijaških izgredov na tekmah. Kakšna
je vaša strategija za izboljševanje stanja na tem področju? Ali se nasilje po
vašem mnenju stopnjuje? Kako uspešno sodelovati z navijači?
 |
Ustrezen način opozarjanja preveč razgretih navijačev
velikokrat prepreči nezaželeno nasilje. |
Nogometna
zveza in sam osebno ostro obsojam kakršnokoli obliko nasilja na športnih prireditvah. Glede na razširjenost in
popularnost nogometa je sicer logično, da do izgredov prihaja tudi v nogometu
in od odgovornosti za odpravo teh družbeno nesprejemljivih dejanj ne sme bežati
nihče: tako organizatorji tekem oziroma udeleženi klubi, NZS in interesno
združenje prvoligaških klubov ter seveda tudi pristojni državni organi.
Civilna
športna sfera mora v sodelovanju drugimi napraviti veliko na preventivi in
ozaveščanju, redni komunikaciji z organiziranimi navijaškimi skupinami itd. V
Sloveniji obstaja zakonodaja, ki se je želela približati dobrim evropskim
praksam, vendar se po mojem mnenju v primeru ekscesnih situacij ne izvaja
preveč dosledno. Hkrati bi bilo potrebno na podlagi izkušenj nekatere zadeve
seveda spremeniti in predvsem ustvariti ničelno toleranco do nasilja v družbi.
Kakšno je varovanje tekem v tujini v primerjavi z varovanjem domačih tekem?
Kako je v tujini za varnost zakonsko poskrbljeno? Ali so varnostne zakone v
tujini bolje prilagodili razmeram?
V nogometu
so tako na evropski kot slovenski ravni vzpostavljeni standardi organizacije
nogometnih prireditev, vključno z varovanjem nogometnih tekem, pri čemer morajo
biti upoštevani vsi veljavni predpisi, specifičnost športa in izkušnje pri
organizaciji dogodkov različnih nivojev. Na najvišjem nivoju profesionalnega
nogometa so standardi dokaj poenoteni, obstajajo pa tudi države (kot. npr.
Velika Britanija), ki so to področje zaradi zgodovinskih negativnih izkušenj s
huliganizmom, zakonsko še posebej dobro uredile.
Skrb za varnost na nogometnih tekmah po svetu in doma postaja vse bolj
pomembna. Kako ste se za varovanje nogometnih reprezentančnih tekem Slovenije v
Stožicah odločili za Sintal?
 |
Varnostni pregled pred vstopom na stadion. |
V času
priprav na organizacijo prve otvoritvene tekme z Avstralijo v Stožicah smo
glede varovanja stopili v stik s predstavniki Sintala, s katerimi smo v
preteklosti pri organizaciji naših tekem v Celju že sodelovali.
Glede na
kadrovske in organizacijske potenciale smo se zlahka odločili za Sintal in s
sodelovanjem smo zelo zadovoljni. Avgustovska otvoritvena tekma in
kvalifikacijska s Ferskimi otoki v oktobru sta dokazali, da so lahko nogometne
tekme najvišjega nivoja organizirane tudi v Sloveniji.
Kakšne so vaše
dosedanje izkušnje s koncernom Sintal? Kako vidite nadaljnje sodelovanje z
njim?
Kot že
rečeno imamo, s Sintalom zelo pozitivne izkušnje in skupaj soustvarjamo
organizacijo tekem naše reprezentance na stožiškem stadionu. Seveda včasih ne
gre brez zapletov, saj objekt z okolico še ni povsem dokončan, pa vendar smo v
medsebojni komunikaciji razrešili marsikatero zahtevno situacijo. Sintal že
vrsto let izvaja tudi tehnično varovanje sedeža NZS na Čerinovi 4 v Ljubljani
in verjamem, da bomo uspešno sodelovali tudi v bodoče.
(foto: NZS, Sintal)