Sintal po Sloveniji: Koroška

Jesenska srečanja na Koroškem


Dogajanje na Koroškem je bilo na vseh področjih pestro. Varovali smo prireditve v sklopu praznika Mestne občine Slovenj Gradec, za Občino Prevalje smo varovali javne površine v času prireditev pod skupnim nazivom Jesenska srečanja, naši varnostniki so sodelovali na prireditvi ob dnevu OZN in prireditvah v organizaciji Spoturja in javnega zavoda Vetrnica. 


Protivlomno varovanje z intervencijo odslej opravljamo tudi za optiko Falež, trgovino OM, kemično čistilnico Urška, računovodske storitve in posredništvo Majda Pšeničnik, Trgoavto Kranj in župnijo Ravne na Koroškem. Imamo tudi nova naročnika storitve odvoza gotovine.

S podjetjem Ekotrade smo sklenili tudi pogodbo
za prenos protivlomnega in protipožarnega
varovanja na naš varnostno-nadzorni center.

S podjetjem Ekotrade smo sklenili pogodbo za prenos protivlomnega in protipožarnega varovanja na naš VNC ter pogodbo za vzdrževanje sistemov tehničnega varovanja. Na dodatno izobraževanje smo poslali štiri varnostnike in kupili nov avto za potrebe intervencijske službe.

Predstavljamo dogajanje od septembra do začetka decembra 2011 v koncernu Sintal - po vseh koncih Slovenije.

Nazaj na Notranjsko

Sintal po Sloveniji: Notranjska

Po gobe, a samo užitne



Jeseni hodi veliko ljudi po gobe, v Pregarjah iz tega naredijo cel praznik. Mi se gobarjenja nismo udeležili, smo pa pazili, da na pregarskem gobarskem prazniku ni bilo preveč noro. 


Varovali smo tudi koncerte Koktejlsov in skupine Mambo Kings v Ilirski Bistrici ter motozbor v Vrbici. Sodelujemo z vedno večjim številom naročnikov, zaradi česar smo zaposlili dva nova varnostnika.

Predstavljamo dogajanje od septembra do začetka decembra 2011 v koncernu Sintal - po vseh koncih Slovenije.

Nazaj na Dolenjsko -  Naprej na Koroško

Sintal po Sloveniji: Dolenjska

Kobro varovali protokolarni varnostniki

Odprtje novih poslovnih prostorov Kobre v Šentjerneju
so pospremili Sintalovi protokolarni varnostniki

Kobrin premik so varovali Sintalovi protokolarci. Šlo je za odprtje novih prostorov podjetja Kobra v Šentjerneju, ki smo jih tudi tehnično opremili, tako kot mnogo drugih podjetij med dolenjskimi griči in dolinami. Poleg tehničnega varovanja po novem izvajamo intervencijo na primer še za novomeško Mikrografijo, Elektroklemen, Volksbank in športno dvorano v Stopičah. Pohodniki od Litije do Čateža so bili pod našim okriljem brezskrbni, prav tako obiskovalci košarkarskih tekem Krke, rokometnih tekem Krke in Trima, nogometnega kluba Krško in drugih. 

Predstavljamo dogajanje od septembra do začetka decembra 2011 v koncernu Sintal -
 po vseh koncih Slovenije.

Nazaj v Prekmurje in Prlekijo - Naprej na Notranjsko

Sintal po Sloveniji: Prekmurje in Prlekija

Skuhali smo bujto repo

Festival bujte repe v Murski Soboti (Foto: http://pomurje.si/)

Bili smo na festivalu v Murski Soboti, kjer so se prepletali okusi repe, mesa in kaše v slastno bujto repo, pomagali smo trgati v Svetinjah, martinovali v Moravskih Toplicah in Ormožu ter večkrat koncertirali. Seveda gre za prireditve, ki smo jih varovali. Z varnostno-nadzornim centrom smo povezali 32 objektov, podpisali po dvanajst pogodb za vzdrževanje protipožarnih sistemov in za varovanje gotovine ter vgradili sisteme v Cleangrad in nekdanjo vojašnico.

Predstavljamo dogajanje od septembra do decembra 2011 v koncernu Sintal - po vseh koncih Slovenije.

Nazaj na Gorenjsko - Naprej na Dolenjsko

Sintal svetuje: Kako ravnati v primeru ropa

Policija posvarila pred večjo verjetnostjo ropov 

Policija je opozorila bančne ustanove, da je v predprazničnem času verjetnost ropov višja, in poudarila pomembnost samozaščitnih ukrepov. Zapisali so, da so ropi ena najhujših in nevarnih oblik kriminalitete, kjer so zaposleni in stranke močno ogroženi. 

Prvo pravilo pri ropu je, da je osebna varnost pomembnejša od varnosti premoženja. (Foto: Sintal)

Največja nevarnost je tik pred zaključkom poslovanja - ko je v poslovalnicah največ gotovine. Policija je poudarila, da ima lahko tehnično varovanje na objektu veliko vrednost, saj morajo roparji razmišljati, kako ga zaobiti, zato je večja verjetnost, da naredijo napako. Čim bolje je varovana ustanova, tem bolj je verjetno, da se je bodo roparji izognili.


Osnovni nasveti v primeru ropa

Sintal varuje veliko poslovalnic bank in pošte po Sloveniji s tehnično in mehansko zaščito ter fizičnim varovanjem. Sintalovi strokovnjaki zaposlenim in strankam v poslovalnici, ki bi jo napadel ropar, podajajo nekaj osnovnih nasvetov v primeru ropa:

1. Ves čas imejmo pred očmi, da je naše življenje vredno več kot imovina.
2. Ostanimo čim bolj mirni ter ne reagirajmo pogumno in nepremišljeno.
3. Če je mogoče, z roparjem komunicirajmo na način, ki bo situacijo pomirjal, da se izognemo nepotrebni uporabi orožja ali nevarnih sredstev.
4. Upoštevamo navodila roparja in ga ne izzivamo z nepotrebnimi gibi ali dejanji.
5. Ne kričimo ali drugače reagiramo panično.
6. Pozorno spremljajmo roparjeve reakcije in upoštevajmo, da je roparja morda bolj strah kakor nas.
7. Poskušamo si zapomniti smer in način pobega ter čim natančnejši opis roparjevega videza (višina, starost, postava, hoja, barva kože, ...), izrečene besede, naglas, narečje, …
8. O dogodku takoj obvestimo policijo na telefonsko številko 113.
9. Očividce prosimo, da počakajo do prihoda policije, da bodo morda lahko posredovali pomembne informacije.

Tudi na: 

http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042497494

http://www.times.si/kronika/policisti-opozarjajo-bancne-ustanove-na-vecje-stevilo-ropov-med-prazniki--dcf7514801.html

http://24ur.com/novice/slovenija/med-prazniki-se-poveca-stevilo-ropov.html

http://www.ljnovice.com/default.asp?podrocje=84&menu=84&novica=149182

Sintal po Sloveniji: Gorenjska

Od ritmov največje glasbene noči do simpozija

 Golf igrišče Diners Club Ljubljana
na Smledniku iz zraka (foto: golf-ljubljana.si)

Ob koncu toplih poletnih dni smo na Gorenjskem v jesen pospremili udeležence največje glasbene prireditve Noč Radia Belvi. Varovali smo nekaj športnih prireditev, simpozij zobozdravnikov na Bledu ter največji gorenjski piknik Veselo v Kranjsko Goro. 

Tehnično in fizično smo začeli varovati izobraževalni center Mors v Poljčah. Alarmne sisteme smo vgradili v največji pokriti tržnici Domača vas, v koči na Zelenici ter na objektih golf igrišča Diners Club Ljubljana na Smledniku, Monicolorja in turistične agencije Odisej Neckermann. Na varnostno-nadzorni center smo priklopili vrtec Križe, gostilne Origano, Jelen ter Na Klancu, Radio Belvi in odvetniško pisarno v Medvodah. 

Varno smo pospremili nekaj izrednih vrednostnih pošiljk in povečali število rednih odjemnih mest. Interventi v Kranju se lahko pohvalijo s posodobljenim voznim parkom, ki jim je v veliko pomoč pri lovljenju nepridipravov in preprečevanju škode na varovanih objektih.

Predstavljamo dogajanje od septembra do začetka decembra 2011 

v koncernu Sintal - po vseh koncih Slovenije.

Nazaj v Posavje - Naprej v Prekmurje in Prlekijo

Sintal po Sloveniji: Posavje

Navdušen sprejem bronastega Primoža Kozmusa


Poskrbeli smo, da Brežičani niso od navdušenja raztrgali rojaka-orjaka Primoža Kozmusa ob vrnitvi s svetovnega prvenstva, kjer je osvojil bron. Po novem varujemo tudi MiLesnino na Jesenicah na Dolenjskem in Hofer v Brežicah, z varnostnim sistemom smo opremili tudi trgovino v Sevnici.


Predstavljamo dogajanje od septembra do decembra 2011 v koncernu Sintal - po vseh koncih Slovenije.

Nazaj na kočevsko regijo - Naprej na Gorenjsko

Sintal po Sloveniji: Kočevska regija

Ribnica, središče prodaje robe - suhe, seveda

Sintalovci na ribniškem sejmu

»Sm Ribnčan Urban, po ceumu svejti znan!« gre stara rima ribniških suhorobarjev. Sintalovci smo poskrbeli za red na tradicionalnem ribniškem sejmu, kjer je bilo ta vzklik slišati na vsakem koraku. Uspešni smo bili tudi na vseh drugih področjih poslovanja, ki ga vztrajno širimo.

Predstavljamo dogajanje od septembra do decembra 2011 v koncernu Sintal - po vseh koncih Slovenije.

Nazaj na Severno Primorsko - Naprej v Posavje

Sintal po Sloveniji: Severna Primorska

Tudi sreča potrebuje varovanje


Poleg rednih varovanj smo v preteklem trimesečju izpeljali varovanje prireditev ob 100. obletnici prostovoljnega gasilskega društva Dornberk in krajevnem prazniku Krajevne skupnosti Solkan ter koncerta dalmatinskih klap. Pričeli smo z izvajanjem storitev v poslovnem objektu Eda center v Novi Gorici in v Casinoju Kobarid.


Predstavljamo dogajanje od septembra do decembra 2011 v koncernu Sintal - po vseh koncih Slovenije.

Nazaj na Spodnjo Štajersko - Naprej na kočevsko regijo

Sintal po Sloveniji: Spodnja Štajerska

Celjski sejem: Srce,ki poganja obrtniški utrip

Letošnji mednarodni obrtni sejem v Celju
je obiskalo okoli 150 tisoč ljudi.

Letošnji mednarodni obrtni sejem v Celju je po uradnih podatkih obiskalo skoraj 150 tisoč ljudi. Tisoč razstavljavcev iz več kot 39 držav je poskrbelo za živahen poslovni utrip, mi pa za njihovo varnost. Naši fantje in dekleta so poskrbeli tudi za dobro štimungo Štimung festa, Utripa humanosti, mednarodnega konjeniškega turnirja in drugje, varovali so tudi memorial preminulega Iztoka Puca. 34 objektov smo opremili s sistemi tehničnega varovanja. Zelo uspešni so bili tudi interventi; prijeli so štiri vlomilce in dvakrat sodelovali pri preprečevanju namer organiziranim vlomilcem.

Predstavljamo dogajanje od septembra do decembra 2011 v koncernu Sintal - po vseh koncih Slovenije.

Nazaj na Zgornjo Štajersko - Naprej na Severno Primorsko

Sintal po Sloveniji: Zgornja Štajerska

Nova trgovska središča pod Sintalovim budnim očesom

Med novoodprlimi nakupovalnimi središči
v Mariboru je tudi Harvey Norman.

Sektor tehnike je imel polne roke dela z montažo tehničnih sistemov varovanja v novi trgovini Harvey Norman in v novem Mercatorjevem trgovskem centru. Za varnost smo posebej poskrbeli ob odprtju, ko so se množice kupcev prvič podale med bogato založene police, seveda pa tam tudi sedaj delamo s polno paro. 


Varovali smo tradicionalni Svečinski praznik, glasbeno prireditev Južne strune ter nogometne tekme v organizaciji NZS na Ptuju. Zaradi povečanega števila ropov in vlomov se veliko naših naročnikov odloča za posodobitve in nadgradnje varnostnih sistemov. 

Predstavljamo dogajanje od septembra do decembra 2011 v koncernu Sintal - po vseh koncih Slovenije.

Nazaj na Osrednjo Slovenijo - Naprej na Spodnjo Štajersko

Sintal po Sloveniji: Ljubljana z okolico

Več kot dvesto petdeset zasačenih tatov

Protokolarne uniforme smo prvič
dali na ogled na dogodku
v Rutarju na Rudniku.

Protokolarni varnostniki so v Ljubljani preizkušali čare svojih novih uniform najprej na dogodku v Rutarju, v polni postavi pa so zablesteli na prireditvi ob dvajsetletnici Sintala. Naše ekipe so varovale tudi velike športne prireditve, denimo košarkaške in nogometne tekme v Stožicah. Skupaj s kolegi iz drugih enot smo se udeležili varovanja tekme Slovenija : Italija v Firencah. 


Naši varnostniki v trgovinah so zasačili več kot 250 nesojenih tatov, pri odkrivanju so jim v veliko pomoč videonadzorni sistemi. V zadnjih mesecih leta smo pričeli s fizičnim varovanjem na objektih Javnega podjetja LPP in na objektih Energetike in Snage, povečali pa smo obseg varovanja na objektu Hoedlmayr Logatec. 


Na področju sistemov tehničnega varovanja smo izvedli montaže na novih objektih Unicredit banke, Delavske hranilnice in Javnega podjetja VO-KA. Sisteme smo vgradili še v Papirnici Vevče, Zdravstvenem domu Ivančna Gorica ter v podjetju Volvo, zaključili pa smo tudi prenovo sistemov na objektu Maxi. 


Tehnično varovanje objektov s prenosom signala na varnostno nadzorni center ter interveniranje ob alarmu smo pričeli izvajati v novih poslovalnicah Hoferja, Lidla in Baby centra ter za Izi mobil, Hylo, Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo, podjetje IRM, logistiko Quehenberger in zavarovalnico Generali.

Predstavljamo dogajanje od septembra do decembra 2011 v koncernu Sintal - po vseh koncih Slovenije.

Naprej na Zgornjo Štajersko

Intervju z Juretom Bojnecom, predsednikom uprave podjetja Košaki TMI

Odlična kranjska s Štajerske

Blagovna znamka Košaki blesti na policah s prvovrstnimi mesninami tako v domovini kot v trgovinah daleč od domače Štajerske. Celo na Bližnjem Vzhodu! Mesojedcem se ob omembi njihovih kranjskih klobas zasvetijo oči, zato smo v predprazničnem času, ko si še posebej radi privoščimo dobrote na krožniku, od Jureta Bojneca, predsednika uprave podjetja Košaki TMI, poskusili izvrtati kakšno od skrivnih receptur. Gospod Bojnec je na čelu družbe od leta 2009. Skrajšan intervju je objavljen v 54. številki Sintalčka, ki je izšla 14.decembra, tukaj pa ga objavljamo v celoti.






»To so najboljše klobase, salame, hrenovke,« je izstrelil sodelavec, zaprisežen mesojedec, ob omembi blagovne znamke Košaki. Kako dosegate to zavidanja vredno navdušenje? 


Zelo me veseli, da so naši potrošniki navdušeni nad kakovostjo in okusom naših mesnih izdelkov. V Košakih smo vizijo ponudnika izvrstnih in zdravih izdelkov prenesli na slehernega sodelavca, ki dodaja vrednost našim izdelkom, hkrati pa z zagotavljanjem visoke kakovosti, prehranske varnosti ter neprestanim razvojem novih izdelkov dosegamo visoko stopnjo lojalnosti potrošnikov, ki so zvesti naši blagovni znamki. 


Ta lojalnost je še posebej visoka v štajerski regiji, kjer je blagovna znamka Košaki ena izmed najbolj prepoznavnih in zaželenih slovenskih prehrambenih blagovnih znamk.

Kaj vas dela drugačne od drugih, da ljudje na policah raje posežejo po vaših izdelkih?


Košaki smo danes edino večje mesnopredelovalno podjetje v Sloveniji, ki je ostalo v večinski lasti kmetijskih zadrug oziroma posredno v lasti kmetov iz vzhodnega dela Slovenije. Na to smo posebej ponosni, saj to predstavlja temelj za zagotavljanje slovenskega izvora mesa, ki v današnjih časih postaja posebna vrednota. Našim potrošnikom zagotavljamo sveže in kakovostno meso iz slovenskega podeželja, kjer vzreja poteka mnogo bolj ekstenzivno in sonaravno kot pa v mnogih deželah zahodne Evrope. 


V Košakih smo že pred leti sprejeli zavezo, da proizvajamo zdrave in kakovostne izdelke brez barvil, z manj aditivi in konzervansi, hkrati pa povečujemo izbor izdelkov brez glutena in brez alergenov. 

Kranjska klobasa. Foto: www.kosaki.si

Korenine podjetje Košaki TMI so dolge skoraj sto štirideset let, s čimer se radi in upravičeno pohvalite. Ali tradicija prodaja? 


Naša družba v letu 2012 praznuje 140 let ustvarjanja mesnih dobrot in zagotavljanja prehranske verige kakovostnih in svežih izdelkov. V vseh teh letih stavimo na tradicionalne okuse in recepte mesnin, ki pomenijo pomemben del prehranjevalne kulture našega naroda. Posebej smo ponosni, da smo v zadnjih letih postali največji proizvajalec kranjske klobase v Sloveniji in da potrošniki našo kranjsko klobaso uvrščajo med najboljše na trgu. 

Rulada za pečenje. Foto: www.kosaki.si

Segment potrošnikov, ki išče tradicionalne izdelke, v zadnjem času narašča, saj ponovno pridobiva na veljavi spoznanje, da pri proizvodnji hrane ni dobro preveč eksperimentirati. Da je naša usmeritev prava, nenazadnje potrjujejo tudi številna priznanja, medalje in nazivi šampionov kakovosti na različnih domačih in tujih ocenjevanjih mesnih izdelkov.










Kako se je podjetje razvijalo skozi vsa ta leta in zgodovinske mejnike?


Temelji ustanovitve družbe segajo v daljno leto 1872, ko je Herman Wögerer pričel s prekajevanjem mesa v Mariboru. Podjetje se je hitro razvijalo in že pred letom 1914 izvažalo mesne izdelke v London, Varšavo, Kairo in Gradec. V letu 1955 podjetje prevzame ime Tovarna mesnih izdelkov Košaki, v letu 1995 se preoblikuje v delniško družbo Košaki TMI d.d, nato pa se v letih 2000 – 2005 izvede tehnološka prenova proizvodnje. 


Obdobje po letu 2005 je zaznamovala zaostrena tržna tekma, zato smo vso našo pozornost usmerili k pridobivanju certifikatov kakovosti: v letu 2006 ISO 9001, v letu 2007 certifikat HALAL, v letu 2009 certifikat IFS (International food standard) in v letu 2010 EKO certifikat.     

Že pred dvanajstimi leti je podjetje pričelo ponujati bolj zdrave izdelke, ki so si prislužili naziv varovalnega živila. Takrat je predvidevalo, da bodo kupci vse bolj posegali po zdravih izdelkih. Zdi se, da se je napoved uresničila, kako pa je danes s to linijo?

Prešana šunka iz linije varovalnih živil. Foto: www.kosaki.si

Naša linija izdelkov varovalnih živil se zelo dobro prodaja, saj je vse več potrošnikov, ki posegajo po izdelkih z manj maščob in z manjšo vsebnostjo soli. Gre predvsem za izdelke iz tistih kosov mesa, ki vsebujejo največji delež mišičnih vlaknin, to so predvsem šunke.


V zadnjem letu se je dodatno k varovalnim živilom okrepilo povpraševanje po ekoloških izdelkih. Košaki smo skupaj s Kmetijsko zadrugo Šaleška dolina ustanovili skupino proizvajalcev rdečega ekološkega mesa in trgu ponudili ekološko meso in izdelke pod blagovno znamko Ekodar. Ocenjujemo, da bo ekološko meso postalo v naslednjih nekaj letih pomemben segment prehrane tistih potrošnikov, ki cenijo najvišje prehranske standarde.


Kakšne so značilnosti halal izdelkov? Kako, da ste se odločili za njihovo proizvodnjo?


Že v letu 2007 smo se odločili, da del  naše proizvodnje certificiramo po sistemu HALAL. Halal je arabska beseda in v dobesednem prevodu pomeni 'dovoljeno'. Gre za proizvode, ki jih muslimanska verska skupnost predpisuje kot dovoljene za prehrano svojih vernikov. Glavne zahteve pri proizvodnji halal izdelkov so sledeče: meso in izdelki ne smejo vsebovati niti sledu svinjine, klavna linija za govedo mora biti obrnjena proti Meki, hkrati pa je v proizvodnji vseskozi prisoten muslimanski vernik, ki je pooblaščen za ritualno klanje. 

Halal klobasa. Foto: www.kosaki.si

Povpraševanje po halal izdelkih v Evropi strmo narašča, saj po najnovejših podatkih v EU živi več kot 35 milijonov muslimanov, kar je 10% prebivalstva, hkrati pa gre za segment populacije z nadpovprečno stopnjo natalitete. Dodatno k povečevanju izvoza v EU se spogledujemo tudi z drugimi tržišči, med katerimi je Bližnji vzhod eden izmed najperspektivnejših.








Delež prodaje na tujih trgih nameravate povečati na 30 odstotkov. Od katerih trgov si največ obetate in zakaj?


V našem dolgoročnem strateškem načrtu smo si zastavili, da do leta 2015 povečamo delež izvoza na 30% celotne prodaje. Smo na dobri poti, saj bomo letos presegli 20% delež. V zadnjih treh letih smo razširili naše delovanje na 12 trgov, saj poleg prodaje v Sloveniji izvažamo na Švedsko, Dansko, Nizozemsko, v Švico, Nemčijo, Italijo, Avstrijo, na Hrvaško, v Makedonija, na Kosovo in v Albanijo. 


Naš najpomembnejši tuji trg je Avstrija, kjer smo prodrli v trgovski sistem Rewe, znotraj katerega dostavljamo izdelke v tri trgovske verige: Billa, Merkur in Penny markt. V prihodnje bomo prodajo v Avstriji še povečevali, saj so bili izdelki pod blagovno znamko Košaki zelo dobro sprejeti in se odlično prodajajo. Naš cilj je, da v prihodnjih letih še močneje prodremo v Nemčijo in da poskušamo vstopiti tudi na nekatere nove trge na Bližnjem vzhodu.


Razmere na domačem tržišču mesnopredelovalne industrije že nekaj let niso rožnate. Letos spomladi ste v TMI Košaki zagnali naložbeni načrt, katerega cilj je doseči stabilno rast. Lahko poveste več o tem načrtu?

Po letu 2007, ko smo v Sloveniji prevzeli evro, je pričel strmo rasti uvoz poceni mesa iz zahodne Evrope. Gre pravzaprav za viške mesa po dumpinških cenah in vprašljive kakovosti, ki iz visoko intenzivne proizvodnje zahodne in severne Evrope končajo na krožnikih v vzhodni Evropi. 


Za obrambo našega tržnega deleža se moramo nujno prestrukturirati in izboljšati cenovno konkurenčnost, kar nas je vzpodbudilo k pripravi investicijskega projekta modernizacije proizvodnje in združitve treh proizvodnih obratov na eni lokaciji. Gre za izredno smel načrt, brez katerega pa uprava in lastniki ne vidimo možnosti obstoja podjetja v tako zaostrenih tržnih razmerah. Z načrtovano investicijo bomo izboljšali energetsko učinkovitost podjetja, se bolje pripravili na okoljske izzive prihodnosti, hkrati pa povečali proizvodne kapacitete za še močnejši prodor na zahtevna tuja tržišča.
Investicija se je že pričela in zanjo smo uspešno pridobili nepovratna evropska sredstva. Načrtujemo, da bomo investicijo zaključili v začetku leta 2014.

Habakuk pršut. Foto: www.kosaki.si

Lastniška struktura podjetja Košaki se je v preteklih letih spremenila. Kako to vpliva na poslovanje?


Lastniška struktura se je v zadnjih letih res nekoliko spremenila, vendar ne bistveno. Pomembno je to, da so kmetijske zadruge še povečale svoj delež v podjetju, ki sedaj že presega 70%, skupaj z našimi partnerji pa celo čez 85%. Iz lastništva so se skoraj v celoti umaknile finančne institucije, kar je v današnjih razmerah dobro. Zelo je namreč pomembno, da lastniki spremljajo razvojne načrte podjetja, ne pa da se v teh težkih časih vrši razprodaja lastnine, kot je to moč opaziti v veliko primerov podjetij, kjer so lastniki finančne institucije.


Vaše sodelovanje s Koncernom Sintal sega leta nazaj. Kaj vas prepriča, da ohranjate in poglabljate poslovne odnose?


S podjetjem Sintal sodelujemo že vrsto let in lahko rečem, da smo razvili zelo korekten in uspešen partnerski odnos. Storitve Sintala na področju varovanja so izjemno profesionalne, celo več – lahko bi rekel, da je Sintal naš angel varuh, ki nam neprestano stoji ob strani, nam svetuje in pomaga v težkih situacijah.


Ob tej priložnosti bi se še posebej zahvalil predsedniku uprave koncerna Sintal mag. Robertu Pistotniku za zgledno sodelovanje in mnoge njegove prijateljske nasvete. Hkrati vsem sodelavcem Sintala čestitam ob 20 letnici uspešnega delovanja vašega podjetja in vam želim mnogo uspehov in zadovoljstva tudi v prihodnje.

Sintal svetuje: Vlomi v poslovne prostore: Varovanje oken 3.

Prejšnjič je Sintalov strokovnjak Igor Rot razložil različne tipe varovanja oken, tokrat bo razložil še o njihovi uporabi. 

Res imamo na izbiro veliko različnih načinov varovanja oken, ki so vsi po vrsti lahko zelo učinkoviti, a le, če jih smiselno uporabljamo. Nekaj osnovnih namigov bomo razkrili danes.

Kombinacija magnetni kontakt - detektor loma stekla

Uporaba zgolj magnetnih kontaktov na oknih ni dovolj, saj magnetni kontakti ne zaznajo vstopa brez odpiranja - z razbitjem stekla. Zato je potrebno dodati senzorje loma stekla ali senzorje udarcev. Prednost kombinacije magnetni kontakt - detektor loma stekla/udarcev je v tem, da je na objektu neprekinjeno varovanje. Edini pogoj je, da so okna zaprta, kar pa je za nekatere naročnike lahko problem, saj se naj bi prostori zračili.

IR barieram smo v napoto

Neprekinjeno varovanje lahko nudijo tudi IR bariere, potrebno je paziti le na to, da se žarek pri normalni uporabi ne prekine. Njihova prednost je ta, da z njimi lahko varujemo veliko število oken, slabost pa, da so vidne, predvsem zunanje, kazijo izgled objekta ter so relativno draga izbira. 

Ko smo mi aktivni, senzorji gibanja ne morejo biti 

Uporaba senzorjev gibanja je najcenejša, najpreprostejša in najbolj nevpadljiva varianta varovanja oken za praktično vse uporabnike in vse vrste objektov. Slabost pa je, da v primeru uporabe objekta, torej gibanja v varovanem objektu, ti senzorji ne smejo biti aktivni. 

Senzorji naj bodo povezani z varnostnonadzornim centrom

Skratka, vsak senzor ima pluse in minuse. O vrsti varovanja in tipu senzorike se mora odločiti vsak naročnik sam, glede na to, kaj od sistema pričakuje. Pomembno je tudi poudariti, da senzorji, ki sprožijo alarm, brez povezave z varnostnonadzornim centrom varnostnega podjetja izgubijo večino svoje funkcionalnosti.


Seveda pa smo tu strokovnjaki, ki smo svoje znanje z veseljem pripravljeni deliti.

Direktor projektive:
Igor Rot, dipl.inž.el.

Nazaj na Sintal svetuje: Vlomi v poslovne prostore: Varovanje oken 2. 

Sintal svetuje: Vlomi v poslovne prostore: Varovanje oken 2.

Zaradi velikega odziva na prvi članek o varovanju oken in izkazanega zanimanja Sintalov strokovnjak Igor Rot, direktor projektive, podrobneje razlaga o zaščiti oken pred vlomilci. 

Magnetni kontakt na oknu

Okna so glede vlomov eden najbolj izpostavljenih delov stavb. Ker jih je mogoče odpirati in ker so možnosti mehanske zaščite omejene - predvsem zaradi steklenih površin - je potrebno to nadomestiti z ustrezno tehnično zaščito. Pri tem imamo na voljo različne možnosti.

Varovanje oken z različnimi senzorji

Ena od možnosti so različni tipi sistemov s senzorji, ki so namenjeni varovanju samega okna ali prostora neposredno pred njim.

Detektor loma stekla

Detektor loma stekla. Senzor se montira v bližino steklenih površin, na strop ali steno. Ima mikrofon, ki je obrnjen proti stekleni površini in zaznava frekvence zvoka, ki nastanejo ob razbitju stekla. Nekateri senzorji loma stekla imajo celo možnost "snemanja" zvokov, ki nastanejo pri razbitju stekla, kar je zelo uporabno pri netipičnih steklih. En detektor loma stekla lahko "ščiti" pred razbitjem ponavadi tudi več oken hkrati, odvisno od tipa senzorja in njegovega dometa delovanja. 

Vgradni magnetni kontakt

Magnetni kontakt. To je element varovanja, ki je sestavljen iz dveh delov, stalnega magneta in reed kontakta. Magnet se namesti na odpirajoče okensko krilo, reed kontakt pa na fiksni del vrat – podboj in je ožičen. Ko je okno zaprto, se magnet in reed kontakt privlačita (sklenjen kontakt), ko pa se odpre, se kontakt razklene, kar povzroči alarm. Magnetni kontakti so lahko vidni oz. pričvrščeni na okno nadometno ali pa so vgrajeni v okvir okna (nevidni). 

Senzor udarcev (šok senzor). Gre za vibracijski senzor, ki zaznava močnejše udarce po steklu. Alarm javi tudi, ko še ni prišlo do razbitja stekla. Namesti se ga direktno na stekleno površino ali v njeno bližino. 

IR bariera. Uporablja se za varovanje oken z nevidnim IR žarkom s pomočjo oddajnika in sprejemnika, ki sta nameščena na obeh straneh okna. Žarek onemogoča vstop skozi okno, saj njegova prekinitev sproži alarm. Posebna izvedba bariere je zavesa, ki ima več žarkov, kar dodatno otežuje dostop. Bariere se lahko namestijo na zunanji strani oken ali znotraj, imajo različne domete in različno število žarkov. 

IR senzor gibanja

Senzor gibanja. Varujemo lahko tudi prostor pred okni - s senzorji gibanja. Najbolj pogosti so pasivni IR senzorji gibanja, ki delujejo na podlagi zaznave spremembe toplote v prostoru, ki jo povzroči napadalec, medtem ko mikrovalovni senzorji delujejo po principu Dopplerjevega efekta, ki temelji na spremembi frekvence pri premikanju objekta v prostoru. Kombinirani senzorji IR/MW lahko združujejo lastnosti obeh omenjenih senzorjev v IN ali ALI načinu delovanja. 

Preprečevanje tatvin v pisarnah

Ob odhodu v službo ne pozabimo doma svojega občutka za samozaščito pred kriminalnimi dejanji. Večina kaznivih dejanj, ki se lahko zgodijo doma ali v domači soseski, se lahko zgodi tudi na delovnem mestu. Svetovalci iz družbe za varovanje Sintal poudarjajo, da tudi na tem področju lahko veliko storimo na preventivi. Zdravorazumski preventivni ukrepi pomagajo, da je življenje na delu varnejše.


Kjuče pod ključ

Denarnic, ključev, torbic,... tudi v pisarni ne puščamo brez nadzora. 

Torbico, denarnico, ključe in druge vredne predmete je modro imeti ves čas na očeh ali varno spravljene in zaklenjene v predal ali omaro.


Veliko je podjetij, v katerih zaposleni na delovno mesto nosijo osebne predmete, med katerimi so najpogostejši lončki in termovke za kavo, radio, kalkulatorji, USB ključi in podobno.


Določite, katere stvari je sploh dovoljeno in katere morda tudi zaželeno prinašati. Sodelavci naj svoje predmete primerno označijo, na primer z imenom, začetnicami imena ali identifikacijsko številko.


Takojšnje obveščanje o nepravilnostih

Določite osebe, ki jim morajo zaposleni sporočati, kje se nahajajo med delovnim časom. To naj velja tako za primere, ko zamujajo na delo, ko delajo preko delovnega časa, gredo v kopirnico, ven na kosilo ali na sestanek. Ves čas mora nekdo vedeti, kje se sodelavci nahajajo.


Nič neobičajnega ni, da se v obratovanju poslovne stavbe pojavijo nepravilnosti, kot so poškodovane ali utripajoče luči, slabo osvetljeni hodniki, vrata, ki se ne zaklepajo pravilno, razbita okna,… Spodbujajte sodelavce, da o zaznanih nepravilnostih poročajo takoj in ne čakajo na nekoga drugega, da to stori.


Diskretnost za varnost
Rutinsko preverjajte identiteto vsake neznane osebe, ki vstopi v pisarno. Vprašajte, koga iščejo in če lahko pomagate pri iskanju te osebe. Če je komu preveč neprijetno komunicirati z neznanci, naj o neznanem obiskovalcu obvesti varnostno službo ali nadrejenega, da lahko primerno ukrepajo.


Seznanite zaposlene o pomenu diskretnosti na delovnem mestu. Odprt pogovor s sodelavcem o družabnem življenju ali počitniških načrtih lahko nekoga nenamerno oboroži s koristnimi informacijami za izvedbo vloma ali drugega neželenega dejanja. To je lahko naključni obiskovalec, oseba, s katero se sodelavec pogovarja po telefonu, oseba za sosednjim okencem…

Sintal svetuje: Vlomi v poslovne prostore: okna

Kar mika vaše stranke, bo zamikalo tudi zmikavte.
Če ne morete umakniti vrednejših predmetov od oken,
morajo biti ta še posebej dobro zaščitena. 

Naša pot do varnega poslovnega prostora nas od zaščite vrat pelje proti oknom. Kot smo že dejali, bomo o optimalni zaščiti vrat še spregovorili, Sintalovi strokovnjaki iz projektive pa bodo v razširjenjem članku povedali več tudi o zaščiti oken. Tokrat osnove.


Materiali 
Vlomilci ponavadi nočejo razbijati stekla, ker s tem povzročijo veliko hrupa. Če pa ste točko 1 dobro opravili in vlomilec okna nikakor ne more odpreti, se bo spravil na steklo. 


Poznamo različne vrste ojačanega stekla:

• Ojačano s kovinsko mrežo znotraj stekla. Steklo se ob udarci zlomi, a ga mreža drži skupaj in preprečuje vstop. Veliko se uporablja v industrijskih obratih, dobra izbira pa je tudi za garaže in kleti.
• Kaljeno steklo. Nekajkrat močnejše od običajnega, a se razbije na koščke, če prejme dovolj močan udarec. Vgrajeno je v veliko izložb.
• Plastični materiali. So bolj odporni na udarce od stekla. Najbolj pogosti so akrilni (na primer pleksi steklo) in polikarbonatni (leksan). Akrilno steklo lahko odbije kamen, kladivo pa ga bo razbilo. Proti vandalom je torej dobra zaščita, proti vlomilcem pa ne popolnoma. Polikarbonatno, ki je bistveno dražje, je praktično neuničljivo. Odporno je na vročino, plamene, ekstremen mraz, kladiva in sekire. Oba tipa staneta manj kot laminirano (vetrobransko) steklo, ampak se ju lažje opraska, prav tako na sončni svetlobi porumenita. 
• Laminirano steklo. Uporablja se ga za avtomobilska vetrobranska stekla, narejeno je iz dveh plasti stekla in plasti plastike med njima. Steklo se bo razbilo na kosce, toda te drži skupaj plastika in ne izpadejo iz okvira. Je težko, drago in mnogo debelejše od ostalih materialov. 

Varnostna zapirala
Okna vedno dobro zapirajte. Drsna okna morajo imeti zatiče, zapahe in/ali ključavnice, da se jih ne more odpreti od zunaj.


Pritličje 
Zaščitite vsa okna. Okna v pritličju naj so iz nelomljivega stekla. Za še višjo varnost vgradite rešetke ali močno mrežo.


Alarmni sistem
O alarmnih napravah in sistemih (detektor loma stekla, alarm na magnetni kontakt, …), s katerimi dosežemo optimalno zaščito oken, bodo, kot rečeno, prihodnjič povedali več Sintalovci iz projektive. Veseli bodo tudi vaših vprašanj v zvezi s to temo. 

Nazaj na Vlomi v poslovne prostore: Vrata