Varstvo pri delu in varstvo pred požarom

Intervencijska pot

V kritičnih trenutkih, ko je potrebna pomoč, je lahko ustrezna urejenost intervencijskih poti in površin za za gasilce ob stavbah odločilnega pomena. Zato je nanjo pozorna tudi inšpekcijska služba RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. 

Razlagamo nekaj pojmov o intervencijskih poteh, celoten članek pa lahko preberete v reviji Sintalček 61, ki je dostopna na spletni strani družbe za varovanje Sintal. Tam razlagamo tudi o kaznih za kršitelje.

Intervencijska pot
Na intervencijski poti mora biti zagotovljen nemoten prehod intervencijskih vozil. Označena mora biti z ustreznim prometnim znakom ali označbami na vozišču "Intervencijska pot". Na in pred uvozom ali priključkom, na katerem sta znak ali označba nameščena, zaradi zagotavljanja nemotenega prehoda intervencijskih vozil nista dovoljena ustavitev ali parkiranje.
Površine za gasilce ob zgradbah so dostopi, dovozi, postavitvene površine in delovne površine.
Dostopne poti so površine na terenu, ki povezujejo površine v zgradbah in dvorišča z javnimi prometnimi površinami. 
Dovozne poti so utrjene površine na terenu, ki so neposredno povezane z javnimi prometnicami. Omogočajo dovoz gasilskih vozil do postavitvenih in delovnih površin.  
Dovozne poti za gasilska vozila morajo biti označene z opozorilnimi tablami z napisom "Dovozna pot za gasilska vozila". Najmanjša dimenzija opozorilne table je 210x594 mm. Biti morajo vidne z javnih prometnih površin.
Postavitvena površina ob stavbi mora biti taka, da je možna uporaba dvižnih naprav, ki so nujne za reševanje iz višjih nadstropij in gašenje v višjih nadstropjih.
Postavitvene površine so nepokrite utrjene površine v višini terena, ki so z javnimi prometnimi površinami povezane neposredno ali prek dovoznih poti za gasilska vozila. Potrebno jih je razporediti tako, da je mogoče z gasilsko lestvijo doseči okna, skozi katera bo potekalo reševanje.
Delovne površine so utrjene površine na zemljišču, povezane z javnimi prometnimi površinami neposredno ali pa prek dovoznih poti za gasilska vozila z najmanj dveh strani. 
Razporejene morajo biti tako, da so zunaj območja odpadajočih delov objekta, hkrati pa blizu evakuacijskih poti, naprav za gašenje in vodnih virov. 

Matjaž Černe
vodja sektorja Varstvo pri delu in varstvo pred požarom

Srečanje

Srečanje združenja Manager

Za varnost na srečanji so poskrbeli Sintalovi
protokolarni varnostniki. (foto: Katja Kodba)

Brdo pri Kranju - Prvo srečanje članic in članov Združenja Manager v novem letu je priložnost za najštevilčnejše čestitke v poslovnem krogu, saj se dogodka udeleži več kot 350 managerk in managerjev. Poleg prijetnega druženja je večer namenjen predstavitvi smernic vlade, ki jim bo ta sledila v letu, podelitvi priznanja Mladi manager in razglasitvi štipendistov Združenja Manager. Za varnost na srečanju so poskrbeli Sintalovi protokolarni varnostniki. 

Koncern Sintal po Sloveniji

Sintal Celje

Sintal Celje skrbi za varnost naročnikov na spod-njem Štajerskem; območju, ki ga zaokrožajo Radeče in Laško na jugu, Rogaška Slatina in Podčetrtek na vzhodu, proti severu Slovenske Konjice in vzhodu Velenje, Šoštanj in Mozirje, v osrčju pa ležijo Celje, Štore, Žalec in Šentjur.

Imamo skoraj 1400 naročnikov, ki so nam zaupali varnost 2200 objektov. Med večjimi so Pivovarna Laško, Banka Celje, Engrotuš, Intereuropa, Cinkarna Celje, Štore Steel, Maksim, Cetis, Unior, Simbio in Mestna občina Celje.

Sintal Celje d.o.o. 

Ipavčeva ulica 22, 3000 Celje

tel: (03) 490 77 10

fax: (03) 490  76 91

celje@sintal.si

Z dobrim delom do še več dela
Naša ekipa se skupaj z obsegom dela neprestano povečuje. Skoraj tri četrtine od 252 zaposlenih predstavljajo varnostniki, ki opravljajo naloge fizičnega varovanja oseb in premoženja. Prevoz gotovine opravlja 40 sodelavcev, 22 je interventov in šest varnostnih tehnikov. 

Več in bolj podrobno o Sintalu Celje v Sintalčku, ki je dostopen tudi na spletni strani Sintala

Intervju

Marko Milič za Sintalček

Marko Milič, foto: Aleš Fevžer

Marko Milič spada v tisto generacijo  košarkarjev, zaradi katerih so začela dvorane navdušeno polniti tudi dekleta. Priljubljenost zvezdnikov, predvsem pa športni uspehi, ki so sledili trdim treningom, so bistveno prispevali k popularizaciji športa na parketu pri nas. Z ambasadorjem prostovoljcev EuroBasketa 2013 smo se pogovarjali nekaj dni pred začetkom prvenstva.

Ali ste pred petnajstimi leti pričakovali, da bo EuroBasket nekoč v Sloveniji?
Ah, kje, takrat smo še hodili na kvalifikacije za predkvalifikacije v stilu filma "Kdo neki tam poje", da bi se sploh uvrstili na pomembnejša tekmovanja. Potem smo se začeli uvrščati na velika prvenstva. Evropsko prvenstvo je bil dogodek, ki smo ga vedno nestrpno čakali, če pa bi nam kdo rekel, da bo kdaj pri nas, bi se nam zdela znanstvena fantastika. To, kar se zdaj dogaja, evforija, ki se jo čuti na ulicah - pa ne samo s košarkarskega vidika, je neverjetno. 

Tudi z vidika Slovenije je spodbudno, da smo sposobni izvesti kaj takega, mar ne?
Že, da sploh nominiraš na tako velikem turnirju, kot je EuroBasket, drugem največjem košarkarskem tekmovanju sploh, ob vseh zahtevah, ki jih ima FIBA, je fenomenalno. Dobro je, vidim, da naša reprezentanca dobro igra, dvorane so pripravljene.

Ste ambasador prostovoljcev EuroBasketa 2013. Kako pa gledate na prostovoljstvo?
Ideja prostovoljstva se mi zdi fenomenalna, tudi zato, da pokažemo, kakšni ljudje, kakšen narod smo. Da ni vse po principu, da naredimo nekaj le za plačilo. Naši fantje se vse poletje pripravljajo, mediji dobro pišejo, mi se trudimo, pokrovitelji pomagajo, prostovoljci tudi, vsi se trudimo za skupno dobro.

Hkrati prostovoljci doživijo stvari, ki jih s kavča ni mogoče doživeti. So praktično insiderji celotnega dogajanja, lahko pridejo do kontakta z zvezdami, pogovora, izmenjave majic, kakšnega "high fiva". Nekaj sto prostovoljcev je tudi iz drugih držav, kar pomeni prijateljsko izkušnjo s prostovoljci iz drugih držav, ki nato naše po-vabijo na svoja prvenstva. Pozitivna zgodba se lahko širi. 

"Pričakoval sem, da bom moral nositi čelado in me bo terorist ustrelil v hrbet, pa sem na vsakem koraku spoznal dobre, iskrene, izobražene ljudi z odličnim smislom za humor." Marko Milič o izkušnji Irana

Pravite, da je treba v tuje kraje priti z odprto glavo, a da imamo velikokrat že izdelano sliko, ki je lahko zelo popačena. Kaj bi si želeli, da občuti nekdo, ki pride k nam na EuroBasket?
Najbolj bi mi bilo všeč, da pride v Slovenijo v zmoti, kot sem jaz prišel v Iran. Pričakoval sem, da bom moral nositi čelado in me bo kakšen terorist ustrelil v hrbet, pa sem na vsakem koraku spoznal dobre, iskrene, izobražene ljudi z odličnim smislom za humor. Počutil sem se tako varno, prišel pa sem v največjem strahu. Ko sem se vračal, me je bilo sram, da sem nasedel medijski prezentaciji. Druga želja je, da vidi naše fante z medaljo (smeh).

Smo tudi Slovenci tako dobri kot ljudje v Iranu?
Malo se skrivamo. Smo topli ljudje, a preveč nagnjeni k temu, da poiščemo slabe stvari ali stvar, ki manjka, in jo potenciramo. Če imaš devet od desetih stvari plemenitih, bo poudarjena tista, ki je nimaš. "Na šiht pa zamujaš, a?" Čeprav si hkrati najbolj delaven.
(...)
Celoten intervju lahko preberete v 61. izdaji časopisa Sintalček.

Mag. Robert Pistotnik: Pred EuroBasketom 2013

Mag. Robert Pistotnik, predsednik uprave koncerna Sintal, je pred začetkom EuroBasketa 2013 zapisal nekaj besed o sodelovanju med organizatorji prvenstva in koncernom Sintal, ki je bil izbran za uradno družbo za varovanje.

mag. Robert Pistotnik

Košarkarska zveza Slovenije je sprejela izziv organizacije največjega športnega dogodka v zgodovini samostojne Slovenije. EuroBasket 2013 ni le največja športna prireditev doslej, je tudi velika priložnost, da se predstavimo svetu in pokažemo, kaj zmoremo. 

Šport povezuje ljudi, daje zagon, novo energijo in motivacijo, kar v teh kriznih časih še posebej potrebujemo, tako na osebni ravni kot v okviru celotne družbe. Tako velik projekt pa pomeni tudi neposreden zagon gospodarstvu. 

Sintal že dolga leta ponosno podpira številne lokalne in nacionalne športne aktivnosti. Prav je, da uspešna podjetja svoj uspeh delijo z družbo, v kateri delujejo. V Sintalu smo se odločili, da podpremo prireditev s sponzorskimi sredstvi, saj organizatorjem projekta EuroBasket 2013 zaupamo in smo prepričani, da bodo iz dogodka in z dogodkom naredili veliko dobrega za Slovenijo.

Sintal je bil izbran tudi za uradnega izvajalca varovanja EuroBasketa 2013. Varovanje tako velike prireditve zahteva od izvajalca, da ima odličen pregled nad varnostno situacijo, usposobljeno varnostno osebje in tehnologijo, ki pripomore k zagotavljanju varnosti. 

Prvenstvo EuroBasket 2013 bo varovalo več kot 500 varnostnic in varnostnikov koncerna Sintal. V predtekmovanju bo na petih lokacijah po Sloveniji dnevno angažiranih več kot 350 varnostnikov, v sklepnem delu v ljubljanskih Stožicah pa bo varnost na tekmah dnevno zagotavljalo preko 150 varnostnikov.

Veseli nas, da smo lahko del prestižnega in organizacijsko tako zahtevnega dogodka. Prepričani smo, da bo vsem, ki neposredno sodelujemo v projektu, kot tudi naši Sloveniji, ki je resda majhna, a ima ogromno potenciala, uspelo izpeljati najboljše prvenstvo doslej.

Intervju: Rašo Nesterović

Je med največjimi slovenskimi košarkarji vseh časov. Naš igralec z najuspešnejšo kariero v NBA, ki pa jo je pred kratkim zaključil. Brez obžalovanja, pravi, saj je dosegel dovolj. Brez košarke pa ne more. Pred začetkom Eurobasketa 2013 smo se pogovarjali s podpredsednikom Košarkarske zveze Slovenije in ambasadorjem EuroBasketa 2013, Radoslavom Nesterovićem.

Rašo Nesterović, legenda, in Lipko, maskota EuroBasketa 2013

Rašo, na splošno prevladuje vtis, da ste ob bleščeči mednarodni karieri ostali skromni in prizemljeni, kar je pri ljudeh s tako izjemnimi uspehi redko. Čemu to pripisujete, od kje izvirajo vaše vrednote?
Menim, da vrednote izvirajo od doma, iz družine. Kar ti starši privzgojijo, ti ostane za celo življenje. Ne glede na to, kaj postaneš in kaj dosežeš, imaš osnovo, kulturo. Nič te ne more spremeniti, niti mednarodna slava niti moč. Če si pravilno vzgojen.

Večkrat poudarjate, da vam je najbolj pomembna varnost družine, pri čemer se zdi, da mislite predvsem na finančno varnost. Kaj pa bolj osnovna varnost?
Finančna plat pride in gre, bolj je pomembna varnost družine v smislu, da se gredo lahko otroci ven igrat, pa da lahko hodijo sami v šolo, da se ne bojiš za vsak korak, ki ga naredijo. Menim, da bi bilo najbolje, če bi imeli otroci takšno otroštvo, kot smo ga imeli mi, ko smo se igrali zunaj, vsi skupaj, in ni bilo skrbi, da se bo komu kaj zgodilo. Poskušam biti čim bolj sproščen, nikoli pa ne veš, kaj si bo kdo zamislil.

Športno kariero ste končali, imate nove funkcije. Vam je kdaj žal, da na EuroBasketu 2013 ne boste na parketu?
Ne, s tem sem se sprijaznil, ko sem končal kariero, dovolj je bilo. Bilo je super, a pred mano so novi izzivi, sedaj bom poskušal biti uspešen še v drugih krogih. 


Kot eden najboljših slovenskih košarkarjev vseh časov in tudi kot funkcionar KZS imate res dober uvid v košarko – pa bodimo neposredni: kakšne so možnosti Slovenije na EuroBasketu 2013?
Že večkrat sem dejal, da je evforija zelo dobra stvar, ampak da je po drugi strani treba biti realen. Najprej je treba ugotoviti, kakšna sploh bo reprezentanca, saj je bila sezona naporna, bile so poškodbe, utrujenost. Hkrati pa lahko rečemo, da so tisti, ki bodo zraven, pripravljeni za reprezentanco dati vse od sebe.Vse je možno, računam na prednost domačega igrišča in podporo navijačev – dostikrat, ko ti ne gre, te navijači napolnijo z dodatno energijo in z njo preobrneš tekmo. Upam, da bodo tekmovalci zdravi in da bodo, ko se začne prvenstvo, v najboljši formi.

Ste pa izpostavili tudi, da imamo Slovenci kratek spomin in da če recimo Tina Maze prihodnjo sezono ne bo uspešna, je ne bomo le pozabili, ampak jo poteptali. Ali reprezentančni igralec sploh lahko s srcem igra za takšno občinstvo?
Lahko, o tem med tekmo ne razmišljaš. Je pa dejstvo, da je športna kultura pri nas netolerantna. Veliko gledalcev zahteva uspehe, ob prvih neuspehih pa se bodo obrnili in na svoje športnike pozabili, po mojem neupravičeno. Šport je poklic kot vsak drug, le da je bolj izpostavljen javnosti. Treba je tudi razumeti, da za neuspehe niso krivi samo športniki.

Poudariti moram, da ima naša košarkarska reprezentanca izjemno dobre navijače, ki spremljajo reprezentanco na tekmovanjih po vsem svetu; bili so v Turčiji, na Japonskem, vseh prvenstvih po Evropi ... Malo držav ima takšne navijače in res si zaslužijo pohvale. Kdor je stalno vpet v dogajanje, ni netoleranten in negativen. Netolerantni so tisti, ki se stvari ne posvečajo veliko, potem pa pametujejo iz naslonjača. Naša košarka in posebej naši košarkarski navijači so si zaslužili dogodek, kot je EuroBasket. Je zahvala tudi njim.

Celoten intervju je objavljen v Sintalčku 60.

Drugo četrtletje 2013: Sintal Eko

Čiščenje prostorov, upravljanje zgradb, generalno čiščenje

V spomladanskem obdobju so se spet pričela generalna čiščenja, opravljamo predvsem čiščenja oken in okenskih okvirjev ter tekstilnih talnih površin. Veliko je tudi čiščenja pohištva in priprav počitniških kapacitet na novo sezono. Na področju upravljanja in vzdrževanja smo se z Biotehniško fakulteto dogovorili za izvajanje nadzorne funkcije nad vzdrževanjem oddelka za zootehniko v Grobljah. Upravljamo in vzdržujemo poslovni objekt Ministrstva za kulturo na Maistrovi 10 v Ljubljani. Intenzivno potekajo redni letni zbori z lastniki poslovnih in stanovanjskih objektov, na katerih se predstavi poročilo upravnika za preteklo leto ter sprejema načrt vzdrževanja za tekoče leto oziroma večletni načrt vzdrževanja.

Drugo četrtletje 2013: Sintal Koroška

Poslovno uspešni in dobrodelno aktivni

Posodobili smo informacijsko opremo v vseh sektorjih ter uspešno izvedli interna izobraževanja v tehniki, intervenciji in v sektorju fizičnega varovanja. Po novem med drugim izvajamo tehnično varovanje za Studio Lebri, Pronorm, Steber, Maxen v Mežici in Delavsko hranilnico na Ravnah na Koroškem. Dogradili smo protipožarne in protivlomne sisteme v Preventu Lamitex, v  Preventu Globalu in v Intereuropi na Otiškem Vrhu. Varovali smo prireditve v organizaciji Javnega zavoda Vetrnica, Spoturja in Mestne občine Slovenj Gradec, pogodbo za 24-urno fizično varovanje pa smo sklenili s podjetjem Okroglica TT. Pomagali smo tudi pri izvedbi dobrodelnih prireditev v organizaciji Lions Kluba in Rotary kluba ter na prireditvi Naj topel želodec ogreje srce.

Drugo četrtletje 2013: Južna Primorska

Sintal Obala 2013: Varovanje prireditev in tehnično varovanje

Začeli smo s fizičnim varovanjem številnih objektov, med drugim sodišč v Kopru, Piranu, Postojni, Ilirski Bistrici in Sežani, objektov podjetja Kras v Sežani in Sečovljah, v prostorih upravne enote Koper, v koprskem gledališču, novem objektu Hypo banke, v Hidrii Rotomatiki, komunalnem podjetju v Kopru in objektih sečoveljskih solin.

Izredna varovanja smo izvajali med koncerti v Snack Baru Žusterna ter na več prireditvah za Mestno občino Koper in koprsko turistično društvo. Med večjimi varovanimi prireditvami je bila Mestna občina Koper na dlani. Redno varujemo rokometne tekme RK Cimos in RD Izola.

Drugo četrtletje 2013: Dolenjska

Mobilne hiše pod nadzorom

Naši tehniki so na varnostno-nadzorni center pridno priklapljali nove objekte, med večjimi eno izmed vodilnih evropskih podjetij v proizvodnji mobilnih hiš Sun Roller Adriatica, vse bencinske servise Petrola na Dolenjskem, Utris v Novem mestu in objekt podjetja Ilko v Trebnjem. Poskrbeli smo za varnost na tradicionalni proslavi ob prvem maju na Debencu, sejmu Jožefovo 2013 v Novem mestu, na prireditvi tajskega boksa Enfusion live 4, varovali pa smo tudi Maturanski ples v restavraciji Tango Otočec, 14. Novomeški tek in tekme prvoligaša RK Trimo Trebnje.