Varnost igrač

December je čaroben mesec v pričakovanju snega in daril, še posebej za otroke. Večina otrok se še posebej razveseli igračk. Seveda pa je pri nakupu igrač velikega pomena, da so varne za uporabo, ne pa le lepe na pogled. 

Kako ravnati, da otrok z igračami ne ogrožamo namesto razveseljujemo, smo povprašali strokovnjake z Zdravstvenega inšpektorata RS in ZVD Zavoda za varstvo pri delu.

Kdo v Sloveniji skrbi za preverjanje varnosti igrač? 

Nadzor nad varnostjo igrač je v pristojnosti Zdravstvenega inšpektorata RS. Pri nadzoru uporablja dve osnovni metodi inšpekcijskega nadzora: inšpekcijski pregled in vzorčenje, s katerima se inšpektor prepriča o dejanskem stanju upoštevanja zakonov in predpisov.

"Poleg rednih inšpekcijskih pregledov in vzorčenja se izvajajo tudi izredni, za katere so povodi obvestila iz EU sistemov hitrega obveščanja o nevarnih proizvodih (RAPEX), obvestila/prijave strank, odstopi drugih uradnih organov, informacije medijev in nova tveganja," so razložili na Zdravstvenem inšpektoratu.

"Igrača mora biti varna glede svojih mehansko-fizikalnih, kemičnih, električnih in higienskih lastnosti ter vnetljivosti," so še pojasnili. V primeru resnega tveganja inšpektorat izda odločbo o prepovedi dajanja igrač na trg oziroma odredi njihov umik in odpoklic s trga in/ali globo, pri manjših neskladnostih izda le opozorilo.

Kje so objavljeni spiski neprimernih, odpoklicanih igrač? 

Ko je v okviru inšpekcijskega nadzora ugotovljeno resno tveganje in so igrače v prometu, se izvede umik in odpoklic takih izdelkov, o čemer so potrošniki obveščeni tudi preko spletnih strani Zdravstvenega inšpektorata – obvestila potrošnikom. Obvestila objavlja tudi Zveza potrošnikov Slovenije.

"Da igrača ni varna, ugotovi nadzorni organ na podlagi rezultatov rednih analiz vzorcev, na podlagi obvestila o nevarnem izdelku, prejetega preko sistema RAPEX ali obvestila samega proizvajalca," so še pojasnili na Zdravstvenem inšpektoratu.

Kemikalije v igračah

Dr. Boštjan Podkrajšek, vodja Laboratorija za ekologijo in toksikologijo iz Centra za fizikalne meritve na Zavodu za varstvo pri delu, izpostavi, da so otroci občutljivejši na kemikalije kot odrasli. "Zato je posebej pomembno, da jih ne izpostavljamo nevarnim snovem," poudari. Iz tega razloga veljajo strožja pravila glede uporabe kemikalij v igračah.

Večina kemikalij v plastičnih igračah se uporablja za izboljšanje trdnosti in za mehčanje izdelkov, pojasnjuje Podkrajšek. "Najpogostejša kršitev je uporaba različnih ftalatov, ki je popolnoma prepovedana v igračah, ker vplivajo na delovanje nekaterih hormonov v telesu. Najpogosteje pa se ftalati pojavljajo v mehkih plastičnih igračah, ki so namenjene otrokom do treh let, v različnih setih za izdelovanje plastičnega nakita, v plastičnih setih za kuhanje, …"

V mnogih električnih proizvodih in tudi igračah se uporabljajo zaviralci gorenja, da preprečijo širjenje ognja. Nekateri med njimi so škodljivi za okolje in zdravje ljudi in je njihova uporaba zelo omejena. To so predvsem polibromirani zaviralci gorenja, ki se nahajajo predvsem v vseh elektronskih igračah.

Kraj izdelave vendarle ni garancija ne za dobro ne za slabo

V zadnjih letih je bila večina kršitev ugotovljena na igračah, ki se izdelujejo na Kitajskem, seveda pa to ni nujno. V eni od zadnjih študij (Toxic metals in children’s products: an insight into the market in Eastern Europe, the Caucasus and Central Asia, www.grida.no) so pregledali vsebnost toksičnih kovin (svinec, živo srebro, antimon, arzen…) v 560 različnih igračah, od tega je bilo 75 % igrač proizvedeno na Kitajskem. Rezultati so pokazali, da je v kar 30 odstotkih igrač bila presežena dovoljena vrednost posameznih kovin in med njimi tudi v šestih igračah, ki so bile proizvedene v Evropi. "Torej kraj izdelave še ne zagotavlja neoporečnosti igrače," zaključuje Podkrajšek.

Profesionalni videonadzor

Hikvisionove pametne kamere

Hikvision, eden od vodilnih globalnih razvijalcev in proizvajalcev varnostne opreme, je pred kratkim predstavil celovito ponudbo pametnih IP (internet protocol; mrežnih) kamer. Zagotavljajo učinkovit prenos in hrambo podatkov ter hkrati najboljšo kakovost slike in uporabniško izkušnjo doslej, kar jih postavlja v sam vrh industrije.

Hikvision: pametne kamere

Takšen razvoj videonadzora je logičen glede na tudi siceršnjo vse večjo povezanost sistemov z IP tehnologijami. Proizvajalci ugotavljajo, kako vse lahko obogatijo svoje IP izdelke. »Nove Hikvisionove kamere postavljajo video-nadzor v okvir profesionalnega, inteligentnega, učinkovitega in praktičnega nadzora. Gre za koncept pametnega varovanja,” je povedal Keen Yao iz Hikvisiona.

Prednosti:

• Pametna prenos in shramba podatkov
• Pametno: za večjo kakovost slike
• Pametno: za učinkovito uporabo
• Pametna rešitev

Podrobneje na spletni strani koncerna Sintal

Intervju s poslovnim partnerjem

Mark Anžur, predsednik uprave Adrie Airways

Mark Anžur, Adria Airways: "Trdno nad oblaki"

Nemalo letalskih prevoznikov po svetu je v zadnjih nekaj letih dokončno parkiralo svoje flote. Predsednik uprave Adrie Airways Mark Anžur nam je med drugim zaupal, kakšne spremembe je uvedla Adria, kaj načrtuje za prihodnost in tudi, kam se z njimi najbolj splača.

Gospod Anžur, v Adrio Airways ste prišli v zanjo težkih časih - zadnja leta so zahtevna za celotno letalsko industrijo. Dejali ste, da bo Adria morala spremeniti svojo poslovno strategijo. Kako? 

Letalska industrija je zelo kompleksna dejavnost, zato je velik izziv voditi takšno podjetje in v njem narediti preobrat. Tudi osebno nimam težav s prevzemanjem nadpovprečnih tveganj. Grem v posel in poskušam iz njega narediti največ. Do določene mere se bomo približali poslovnemu modelu nizkocenovnikov, torej zniževali cene vozovnic in na ta način povečali število turističnih potnikov. 

Seveda pa nameravamo ohraniti tudi segment poslovnih potnikov in potnikov, ki potujejo na povezovalnih letih. Leteti nameravamo z večjimi letali in znižati število letov na posameznih destinacijah, tako povečati zasedenost potniške kabine in posledično zmanjšati stroške.

Kakšno bo leto 2014?
Pričakujemo, da bo še uspešnejše, saj je večina našega poslovanja vezana na države, kjer že beležijo gospodarsko rast. Predvsem pa bomo začeli s polno implementacijo naše nove poslovne strategije. 

Bi še vložili svoj denar v Adrio, kot ste dejali pred časom?
Seveda bi. 

Ponujate in boste ponujali vse cenejše lete, v katera mesta pa se že sedaj najbolj splača z vami in od kakšne cene dalje? 



Celoten intervju lahko preberete v Sintalčku 62.

Mag. Robert Pistotnik: Vztrajnost žanje uspehe

Beseda predsednika uprave koncerna Sintal

Ob že tako težavnih razmerah v državi se je nad Slovenijo v začetku februarja zgrnila še naravna katastrofa. Ledena ujma je z žledolomom povzročila velikansko škodo, najbolj prizadeti deli pa so bili več dni praktično odrezani od sveta. Vplivala je tudi na naše delo. 

Žled je povzročil težave z električno oskrbo in izpade telekomunikacijskega omrežja. Številni objekti naših naročnikov so ostali tehnično nevarovani, zato smo takoj organizirali dodatno fizično varovanje. Naše intervencijske ekipe so bile polno zaposlene, varnostniki na prizadetih območjih so dobili tudi okrepitve kolegov iz neprizadetih področij Slovenije. Znova se je izkazalo, da je Sintal odličen tim, ki je kos tudi nepredvidljivim in težkim situacijam.

Kljub težkim vremenskim razmeram, zaprtim cestam ter povečanemu delovanju vlomilcev na prizadetih območjih so intervencijske ekipe in varnostniki na objektih uspeli zagotoviti varnost naročnikom in priskočiti na pomoč tudi drugim. Sodelavcem, ki ste se izkazali s profesionalnostjo in požrtvovalnostjo, se v imenu uprave koncerna Sintal zahvaljujem.

Policijski podatki za lansko leto kažejo, da se je število vlomov predvsem v stanovanjske objekte drastično zvišalo. Samozavestno lahko zapišemo, da varnost domov, ki jih varuje Sintal, ostaja na zelo visoki ravni.

Da opravljamo svoje delo dobro, kažejo tudi kazalniki poslovanja za leto 2013. V še vedno težavnih razmerah na trgu smo uspeli ohraniti in povečati zaupanje naših naročnikov ter s tem tudi število zaposlenih. Na prihodnost gledamo z optimizmom, tudi zato smo se odločili za širitev naših storitev v vzporedne dejavnosti. Konec lanskega leta smo na dražbi kupili večinski delež družbe Zavod za varstvo pri delu. 

Zavod za varstvo pri delu je zelo ugledno podjetje z več kot petdesetletno tradicijo na področju varnosti in zdravja pri delu, medicine dela in številnih drugih visoko strokovnih področij. S sinergijo naših družb želimo pozitivno vplivati na razvoj vseh naših dejavnosti. 

Ob zaključku naj se spomnimo še na naše olimpijce, ki so največji ambasador Slovenije. Njihovi dosežki nam ježijo kožo, dajejo navdih in pričarajo neverjetne občutke narodnega ponosa.    

Varovanje olimpijskih iger

"Prilagodljivo varovanje, a ne na račun varnosti"

Varnostniki s puškami so se sprehajali med obiskovalci, a niso dajali strašljivega vtisa.

Obiskali smo olimpijski Soči in se na lastne oči prepričali, kakšne varnostne ukrepe so uporabili organizatorji 22. zimskih olimpijskih iger. O tem pa smo povprašali tudi podpredsednika olimpijskega komiteja Slovenije Bogdana Gabrovca. Pogovor z njim objavljamo spodaj.

Soči je gostil najboljše, najbolj razkošne, za Slovenijo najuspešnejše in za organizatorje daleč najdražje zimske olimpijske igre doslej. Nekateri so do zadnjega trenutka dvomili vanje, a so se na koncu izkazale za zelo dobro izpeljan projekt. Dvomi so bili povezani tudi z varnostjo. Vprašanje je bilo, ali bodo milijarde dolarjev in ostri ukrepi zadostovali za preprečitev neljubih dogodkov.

Varnostni ukrepi so bili v Sočiju prijazni in v veliki meri skriti, a je imel varnostno izkušen in pozoren opazovalec kaj videti. Med bolj opaznimi in nekoliko ponesrečenimi lahko izpostavimo bele vojaške šotore za vojake, ki smo jih opazili ob cestah. Organizatorji so namreč predvidevali, da bodo stali v snegu - ta pa je skopnel. Pomanjkljivosti so bile sicer zelo redke in nepomembne. Več o varovanju iger v Sočiju pa v intervjuju.

Intervju: Bogdan Gabrovec, podpredsednik olimpijskega komiteja Slovenije

Gospod Gabrovec, skozi kakšne postopke je moral iti obiskovalec olimpijskih iger?
Že na letališču v Sočiju je moral čisto vsak gost skozi temeljit pregled, prav tako njegova oprema. Varnostno osebje je izvajalo osebne preglede »na dotik«, območja pa so bila pokrita tudi z izredno občutljivimi detektorji kovin, ki jim ni mogel uiti niti kovanec, preverjali so, ali je v plastenkah eksploziv ali alkohol (tudi vnos tega je bil prepovedan) … Vozila so pregledovali s psi. Resnično verjamem, da nihče ni mogel ničesar skriti in pretihotapiti.

Za vstop v vsako posamezno olimpijsko območje je bila potrebna posebna akreditacija, brez tega nisi prišel nikamor.

Kozaki

Po nekaterih podatkih je v Sočiju skrbelo za varnost okoli 40 tisoč ljudi. Se vam zdi to realna ocena?
Moram reči, da če jih je bilo toliko, so bili izredno dobro skriti oziroma neprepoznavni. A številka po vsej verjetnosti drži, saj so se organizatorji potrudili varnostne ukrepe narediti čim bolj neopazne.

Velik del osebja notranje varnosti je bil gotovo »skrit« tudi v drugih vlogah, denimo prostovoljskih. Vsaka destinacija, vsak hotel je imel ob vidnem – uniformiranem - varnostnem osebju še tako imenovani prikriti del.

Kakšnih varnostnih ukrepov pa so se še posluževali?
Kdor ni iz tega posla, verjetno niti ni opazil posadke na strehah, vrhovih, ob poti, pa denimo kupov, ki so bili videti kot s snegom pokriti bunkerji, skrivali pa so vojaška vozila.

Helikopterskih postojank seveda niso mogli skriti na tak način, so se pa potrudili, da so jih prebarvali v prijazne barve, tako da niso preočitno kazala vojaške prisotnosti. Tudi na cestah so bile številne pozorne patrulje. Če se je vozilo ustavilo, so v nekaj minutah prišli povprašat, ali je kaj narobe, ali morda potrebujejo pomoč … Seveda pa so hkrati preverili vozilo in njegove potnike.

Gosto nameščene so bile varnostne kamere, celo na cepelinih. Verjetno je tudi tehnologija toliko napredovala, da so varnostni ukrepi lahko bolj subtilni. 

Kljub ostrim preventivnim ukrepom so bile za vsak primer na preži še specialne enote.

Olimpijske igre v Sočiju so bile strogo, a prijazno varovane.

Kakšna je bila varnost v primerjavi z drugimi olimpijadami?
Bil sem na igrah v Atenah, Pekingu, Londonu. Varnost je bila v Sočiju na zelo visokem nivoju, zanjo so porabili tudi daleč največ denarja, okoli tri milijarde evrov, bila pa je v primerjavi s prejšnjimi igrami bolj prijazna. Vsak pregled so opravili z nasmehom, natančno, a prijazno.


Celoten intervju lahko preberete v Sintalčku 63, dostopnem na spletni strani Sintala www.sintal.si/info-sredisce/casopis-sintalcek

Varstvo pri delu in varstvo pred požarom

Intervencijska pot

V kritičnih trenutkih, ko je potrebna pomoč, je lahko ustrezna urejenost intervencijskih poti in površin za za gasilce ob stavbah odločilnega pomena. Zato je nanjo pozorna tudi inšpekcijska služba RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. 

Razlagamo nekaj pojmov o intervencijskih poteh, celoten članek pa lahko preberete v reviji Sintalček 61, ki je dostopna na spletni strani družbe za varovanje Sintal. Tam razlagamo tudi o kaznih za kršitelje.

Intervencijska pot
Na intervencijski poti mora biti zagotovljen nemoten prehod intervencijskih vozil. Označena mora biti z ustreznim prometnim znakom ali označbami na vozišču "Intervencijska pot". Na in pred uvozom ali priključkom, na katerem sta znak ali označba nameščena, zaradi zagotavljanja nemotenega prehoda intervencijskih vozil nista dovoljena ustavitev ali parkiranje.
Površine za gasilce ob zgradbah so dostopi, dovozi, postavitvene površine in delovne površine.
Dostopne poti so površine na terenu, ki povezujejo površine v zgradbah in dvorišča z javnimi prometnimi površinami. 
Dovozne poti so utrjene površine na terenu, ki so neposredno povezane z javnimi prometnicami. Omogočajo dovoz gasilskih vozil do postavitvenih in delovnih površin.  
Dovozne poti za gasilska vozila morajo biti označene z opozorilnimi tablami z napisom "Dovozna pot za gasilska vozila". Najmanjša dimenzija opozorilne table je 210x594 mm. Biti morajo vidne z javnih prometnih površin.
Postavitvena površina ob stavbi mora biti taka, da je možna uporaba dvižnih naprav, ki so nujne za reševanje iz višjih nadstropij in gašenje v višjih nadstropjih.
Postavitvene površine so nepokrite utrjene površine v višini terena, ki so z javnimi prometnimi površinami povezane neposredno ali prek dovoznih poti za gasilska vozila. Potrebno jih je razporediti tako, da je mogoče z gasilsko lestvijo doseči okna, skozi katera bo potekalo reševanje.
Delovne površine so utrjene površine na zemljišču, povezane z javnimi prometnimi površinami neposredno ali pa prek dovoznih poti za gasilska vozila z najmanj dveh strani. 
Razporejene morajo biti tako, da so zunaj območja odpadajočih delov objekta, hkrati pa blizu evakuacijskih poti, naprav za gašenje in vodnih virov. 

Matjaž Černe
vodja sektorja Varstvo pri delu in varstvo pred požarom

Srečanje

Srečanje združenja Manager

Za varnost na srečanji so poskrbeli Sintalovi
protokolarni varnostniki. (foto: Katja Kodba)

Brdo pri Kranju - Prvo srečanje članic in članov Združenja Manager v novem letu je priložnost za najštevilčnejše čestitke v poslovnem krogu, saj se dogodka udeleži več kot 350 managerk in managerjev. Poleg prijetnega druženja je večer namenjen predstavitvi smernic vlade, ki jim bo ta sledila v letu, podelitvi priznanja Mladi manager in razglasitvi štipendistov Združenja Manager. Za varnost na srečanju so poskrbeli Sintalovi protokolarni varnostniki. 

Koncern Sintal po Sloveniji

Sintal Celje

Sintal Celje skrbi za varnost naročnikov na spod-njem Štajerskem; območju, ki ga zaokrožajo Radeče in Laško na jugu, Rogaška Slatina in Podčetrtek na vzhodu, proti severu Slovenske Konjice in vzhodu Velenje, Šoštanj in Mozirje, v osrčju pa ležijo Celje, Štore, Žalec in Šentjur.

Imamo skoraj 1400 naročnikov, ki so nam zaupali varnost 2200 objektov. Med večjimi so Pivovarna Laško, Banka Celje, Engrotuš, Intereuropa, Cinkarna Celje, Štore Steel, Maksim, Cetis, Unior, Simbio in Mestna občina Celje.

Sintal Celje d.o.o. 

Ipavčeva ulica 22, 3000 Celje

tel: (03) 490 77 10

fax: (03) 490  76 91

celje@sintal.si

Z dobrim delom do še več dela
Naša ekipa se skupaj z obsegom dela neprestano povečuje. Skoraj tri četrtine od 252 zaposlenih predstavljajo varnostniki, ki opravljajo naloge fizičnega varovanja oseb in premoženja. Prevoz gotovine opravlja 40 sodelavcev, 22 je interventov in šest varnostnih tehnikov. 

Več in bolj podrobno o Sintalu Celje v Sintalčku, ki je dostopen tudi na spletni strani Sintala

Intervju

Marko Milič za Sintalček

Marko Milič, foto: Aleš Fevžer

Marko Milič spada v tisto generacijo  košarkarjev, zaradi katerih so začela dvorane navdušeno polniti tudi dekleta. Priljubljenost zvezdnikov, predvsem pa športni uspehi, ki so sledili trdim treningom, so bistveno prispevali k popularizaciji športa na parketu pri nas. Z ambasadorjem prostovoljcev EuroBasketa 2013 smo se pogovarjali nekaj dni pred začetkom prvenstva.

Ali ste pred petnajstimi leti pričakovali, da bo EuroBasket nekoč v Sloveniji?
Ah, kje, takrat smo še hodili na kvalifikacije za predkvalifikacije v stilu filma "Kdo neki tam poje", da bi se sploh uvrstili na pomembnejša tekmovanja. Potem smo se začeli uvrščati na velika prvenstva. Evropsko prvenstvo je bil dogodek, ki smo ga vedno nestrpno čakali, če pa bi nam kdo rekel, da bo kdaj pri nas, bi se nam zdela znanstvena fantastika. To, kar se zdaj dogaja, evforija, ki se jo čuti na ulicah - pa ne samo s košarkarskega vidika, je neverjetno. 

Tudi z vidika Slovenije je spodbudno, da smo sposobni izvesti kaj takega, mar ne?
Že, da sploh nominiraš na tako velikem turnirju, kot je EuroBasket, drugem največjem košarkarskem tekmovanju sploh, ob vseh zahtevah, ki jih ima FIBA, je fenomenalno. Dobro je, vidim, da naša reprezentanca dobro igra, dvorane so pripravljene.

Ste ambasador prostovoljcev EuroBasketa 2013. Kako pa gledate na prostovoljstvo?
Ideja prostovoljstva se mi zdi fenomenalna, tudi zato, da pokažemo, kakšni ljudje, kakšen narod smo. Da ni vse po principu, da naredimo nekaj le za plačilo. Naši fantje se vse poletje pripravljajo, mediji dobro pišejo, mi se trudimo, pokrovitelji pomagajo, prostovoljci tudi, vsi se trudimo za skupno dobro.

Hkrati prostovoljci doživijo stvari, ki jih s kavča ni mogoče doživeti. So praktično insiderji celotnega dogajanja, lahko pridejo do kontakta z zvezdami, pogovora, izmenjave majic, kakšnega "high fiva". Nekaj sto prostovoljcev je tudi iz drugih držav, kar pomeni prijateljsko izkušnjo s prostovoljci iz drugih držav, ki nato naše po-vabijo na svoja prvenstva. Pozitivna zgodba se lahko širi. 

"Pričakoval sem, da bom moral nositi čelado in me bo terorist ustrelil v hrbet, pa sem na vsakem koraku spoznal dobre, iskrene, izobražene ljudi z odličnim smislom za humor." Marko Milič o izkušnji Irana

Pravite, da je treba v tuje kraje priti z odprto glavo, a da imamo velikokrat že izdelano sliko, ki je lahko zelo popačena. Kaj bi si želeli, da občuti nekdo, ki pride k nam na EuroBasket?
Najbolj bi mi bilo všeč, da pride v Slovenijo v zmoti, kot sem jaz prišel v Iran. Pričakoval sem, da bom moral nositi čelado in me bo kakšen terorist ustrelil v hrbet, pa sem na vsakem koraku spoznal dobre, iskrene, izobražene ljudi z odličnim smislom za humor. Počutil sem se tako varno, prišel pa sem v največjem strahu. Ko sem se vračal, me je bilo sram, da sem nasedel medijski prezentaciji. Druga želja je, da vidi naše fante z medaljo (smeh).

Smo tudi Slovenci tako dobri kot ljudje v Iranu?
Malo se skrivamo. Smo topli ljudje, a preveč nagnjeni k temu, da poiščemo slabe stvari ali stvar, ki manjka, in jo potenciramo. Če imaš devet od desetih stvari plemenitih, bo poudarjena tista, ki je nimaš. "Na šiht pa zamujaš, a?" Čeprav si hkrati najbolj delaven.
(...)
Celoten intervju lahko preberete v 61. izdaji časopisa Sintalček.

Mag. Robert Pistotnik: Pred EuroBasketom 2013

Mag. Robert Pistotnik, predsednik uprave koncerna Sintal, je pred začetkom EuroBasketa 2013 zapisal nekaj besed o sodelovanju med organizatorji prvenstva in koncernom Sintal, ki je bil izbran za uradno družbo za varovanje.

mag. Robert Pistotnik

Košarkarska zveza Slovenije je sprejela izziv organizacije največjega športnega dogodka v zgodovini samostojne Slovenije. EuroBasket 2013 ni le največja športna prireditev doslej, je tudi velika priložnost, da se predstavimo svetu in pokažemo, kaj zmoremo. 

Šport povezuje ljudi, daje zagon, novo energijo in motivacijo, kar v teh kriznih časih še posebej potrebujemo, tako na osebni ravni kot v okviru celotne družbe. Tako velik projekt pa pomeni tudi neposreden zagon gospodarstvu. 

Sintal že dolga leta ponosno podpira številne lokalne in nacionalne športne aktivnosti. Prav je, da uspešna podjetja svoj uspeh delijo z družbo, v kateri delujejo. V Sintalu smo se odločili, da podpremo prireditev s sponzorskimi sredstvi, saj organizatorjem projekta EuroBasket 2013 zaupamo in smo prepričani, da bodo iz dogodka in z dogodkom naredili veliko dobrega za Slovenijo.

Sintal je bil izbran tudi za uradnega izvajalca varovanja EuroBasketa 2013. Varovanje tako velike prireditve zahteva od izvajalca, da ima odličen pregled nad varnostno situacijo, usposobljeno varnostno osebje in tehnologijo, ki pripomore k zagotavljanju varnosti. 

Prvenstvo EuroBasket 2013 bo varovalo več kot 500 varnostnic in varnostnikov koncerna Sintal. V predtekmovanju bo na petih lokacijah po Sloveniji dnevno angažiranih več kot 350 varnostnikov, v sklepnem delu v ljubljanskih Stožicah pa bo varnost na tekmah dnevno zagotavljalo preko 150 varnostnikov.

Veseli nas, da smo lahko del prestižnega in organizacijsko tako zahtevnega dogodka. Prepričani smo, da bo vsem, ki neposredno sodelujemo v projektu, kot tudi naši Sloveniji, ki je resda majhna, a ima ogromno potenciala, uspelo izpeljati najboljše prvenstvo doslej.