petek, 03. julij 2015

5 vprašanj pred dopustom

Pred časom dopustov se pogosto ukvarjamo s tem, kako naše domove pripraviti na našo odsotnost. Ne smemo pa pozabiti, da ostajajo prazni tudi prostori, kjer delamo – in da moramo poskrbeti tudi zanje. Ni samoumevno, da se bomo vrnili v takšne, kot smo jih zapustili.

Različni tipi podjetij in drugih ustanov imajo vsak svoje varnostne značilnosti. V nekaterih je v času dopustov le manjše število zaposlenih, tokrat pa se osredotočimo na tista, ki v času dopustov zaprejo svoja vrata in ostanejo prazna dlje časa. Med njimi so denimo manjša družinska podjetja, obrti, nekatere šole in druge izobraževalne ustanove, pa tudi nekatere večje tovarne, čeprav pri nas temeljiti kolektivni dopusti niso tako razširjen običaj kot tradicionalno v sosednji Italiji, kjer je avgustovska navada znameniti ferragosto.

Ko ocenjujemo varnostno tveganje in ugotavljamo, kako ga zmanjševati, si lahko pomagamo s petimi sklopi vprašanj.

1. Smo prostore in okolico podjetja dobro pripravili na našo odsotnost?




Smo pospravili okolico, poskrbeli za napeljave – zaprli plinske in vodne ventile? Izklopiti je potrebno tudi električne naprave. Nevarni niso le nepridipravi, saj sta med najpogostejšimi krivci za slabo voljo in škodo tudi ogenj in voda.


2. Kako lahek je vstop v objekt, dostop do (nam) dragocenih predmetov?



Je potrebno le brcniti v vrata ali razbiti okno s palico? Je, kot zgoraj zapisano, do vrednih reči enostavno dostopati? Smo ob objektu pustili lestev oz. priročno orodje? Ali objekt ni obdan z ograjo? Vsak »da« pomeni manjšo varnost. Pospravimo okolico, vsaj v pritličju namestimo varnostna vrata in okna ter ne pozabimo zakleniti.

3. Ali je v objektu "vroča roba"?



Vroča roba so gotovina in tisti predmeti, ki jih je mogoče relativno enostavno pretopiti vanjo. Ti so namreč posebej zanimivi za nepridiprave. Vprašati se moramo, ali jih hranimo v objektu, koliko so vredni, ali je znano, da so tam, in kako so neposredno zaščiteni. Ali so v skritem, kakovostnem, dobro pritrjenem sefu, ali v nezaklenjenem predalu oz. v slabo zaščiteni izložbi? Vsi ti kriteriji pomembno vplivajo na motivacijo nepridipravov in s tem na stopnjo varnostne ogroženosti.

Seveda ne smemo pozabiti, da nam je velika škoda lahko povzročena tudi z denimo krajo ali uničenjem poslovne dokumentacije in drugih nam vrednih stvari, zaradi vandalizma ipd.

4. Kako očitno je, da je objekt prepuščen sam sebi?




V nekaterih primerih se seveda le težko izognemo temu, da svoje odsotnosti ne napovemo, saj je potrebno o njej obvestiti stranke. Lahko pa poskrbimo za urejeno okolico ter za to, da se v nabiralniku ne nabira pošta. Odločimo se lahko tudi za storitev fizičnega varovanja s stalno prisotnostjo varnostnika ali občasnim obhodnim varovanjem. Prisotnost varnostnika odvrne nepridiprave, varnostnik pa lahko s pregledi objekta tudi ugotovi neželene dejavnosti in prepreči večjo škodo.

5. Kaj se zgodi, ko nekdo vstopi v objekt ali ko pride do požara?




Ali se lahko vlomilec prosto in časovno praktično neomejeno giblje po naših prostorih? Se bo manjši, obvladljiv požar razširil na celotno stavbo? Bo počena cev razmočila strop? Kljub previdnosti nikoli ni mogoče predvideti vseh situacij. Z namestitvijo sodobnega tehničnega varovanja lastnik poskrbi za napredno zaznavanje neželenih aktivnosti, kot so vlom, požar ali poplava. Povezava z varnostno-nadzornim centrom varnostnega podjetja zagotovi, da se bodo na alarm odzvali profesionalno usposobljeni interventi.

Našteli smo le nekaj vidikov varnosti, saj gre za obširno in kompleksno tematiko, ki se razlikuje od primera do primera. Preden zapustimo objekt, je priporočljivo poklicati varnostnega strokovnjaka. Lastnik oziroma upravljalec skupaj z njimi pregleda objekt, saj sam težko ugotovi vse varnostne luknje. Varnostni strokovnjaki nato predlagajo, kakšne ukrepe naj sprejme za povečanje varnosti.


Vsak lastnik oziroma upravljalec objekta mora sam priti do informacije o tem, kakšnemu varnostnemu tveganju je njegov objekt izpostavljen. Sam se odloči tudi, kakšno tveganje je zanj sprejemljivo ter kaj je pripravljen vložiti v to, da se zmanjša.Vložek v varovanje je primerljiv vlaganju v zdravje – dolgoročno se vedno splača.

torek, 28. april 2015

Pozor - Zakonodaja o gasilnikih v vozilih

Pred kratkim so stopile v veljavo spremembe zakonodaje o gasilni sposobnosti gasilnikov, s katerimi morajo biti opremljena vsa vozila za javni prevoz potnikov, avtobusi in tovorna vozila. S 1. 1. 2015 je začela veljati določba glede obveznosti gasilnika v vozilu in njegove gasilne sposobnosti (Uradni list RS, št. 44/13, 36/14). Gasilnik kot obvezno opremo v vozilu morajo imeti vsa vozila za javni prevoz potnikov, avtobusi in tovorna vozila.

Dvo- in trikilogramski gasilniki, ki ustrezajo zahtevam Pravilnika.

Razbiranje oznak

Gasilno sposobnost razberemo iz nalepke na gasilniku oziroma iz navodil na gasilniku. Pomembne so številke pred črkama A in B, ki pomenijo učinkovitost pri gašenju gorljivih trdnih snovi (številka pred črko A) in učinkovitost pri gašenju vnetljivih tekočin (številka pred črko B). Te vrednosti morajo biti vsaj tolikšne ali večje, kot jih predpisuje Pravilnik.

Kateri gasilnik moram imeti v vozilu?

Gasilnik z gasilno sposobnostjo najmanj 8A, 55B morata imeti kot obvezno opremo: 


  • vozilo kategorije M1 - vozilo za prevoz potnikov z največ osmimi sedeži poleg sedeža voznika in 
  • vozilo kategorije N1 - vozilo za prevoz blaga z največjo maso do vključno 3,5 tone. 


Za vsa ostala vozila za javni prevoz potnikov, avtobuse in tovorna vozila, pa velja, da morajo imeti kot obvezno opremo gasilnik z gasilno sposobnostjo najmanj 21A, 113B.

Pomembna je sposobnost

Sprememba Pravilnika je v tem, da pri izbiri gasilnika ni več pomembna masa polnila, temveč učinkovitost oziroma gasilna sposobnost gasilnika. Dobavitelji gasilnikov so tako že ponudili manjše gasilnike z večjo gasilno sposobnostjo, saj se zavedajo problema namestitve večjega gasilnika na oziroma v vozilo. 
Gasilniki so polnjeni s kakovostnejšim prahom in so izdelani iz kakovostnejših materialov, da lahko z manjšo količino prahu dosežejo večjo sposobnost gašenja. Tako so na trgu na razpolago dvokilogramski (najmanj 8A, 55B) ter tri- in štirikilogramski (najmanj 21A, 113B) gasilniki, ki dosegajo vsaj predpisano gasilno sposobnost glede na novi Pravilnik in so seveda ustrezni.

Določitev vrednosti

Kolikšno vrednost si bo gasilnik pridobil pred črkama (A, B), pokažejo testiranja v kontrolnih laboratorijih, ki se opravljajo skladno z evropskim standardom EN3. Zato je potrebno preveriti, da ima vsak gasilnik na nalepki dobro vidno oznako EN3 oziroma od prodajalca pridobiti potrdilo, da je izdelan v skladu s standardom EN3.

Zavračali so celo preveč zmogljive

Dobili smo podatke o tem, da se je na tehničnih pregledih že dogajalo, da je bilo na primer zavrnjeno tovorno vozilo do 3,5 tone, ker ni imelo gasilnika z gasilno sposobnostjo 8A, 55B temveč gasilnik z gasilno sposobnostjo 13A, 89B - kar je več od predpisanega. Prav tako so bila na tehničnih pregledih zavrnjena tovorna vozila, ki opravljajo prevoz ADR, ker v kabini niso imela šestih enot gasila (21A, 113B). Ta vozila se namreč opremi z gasilnikom na prah 2 kg (8A, 55B) v kabini ter z dvema gasilnikoma na prah 6 kg (34A, 233B) na vozilu, torej skupaj z vsaj 14 enotami gasila, kar je prav tako več od predpisanega.
Da bi to nejasnost razrešili in preprečili morebitne nevšečnosti za naročnike naših storitev, smo problem posredovali na Direktorat za promet Ministrstva za infrastrukturo. Tam pojasnjujejo, da gre v obeh primerih za gasilnike, ki imajo glede na hierarhijo oznak gasil-nikov večjo oziroma boljšo gasilno sposobnost, kot je zahtevana v predpisu in da ni narobe, če je gasilnik boljši od zahtevanega.
Na osnovi tega je Ministrstvo že naprosilo Javno agencijo RS za varnost prometa za nujno seznanitev vseh kontrolorjev v strokovnih organizacijah za tehnične preglede vozil s to informacijo, da ne bo več prihajalo do takšnih nerodnih situacij ali celo neupravičenega zavračanja vozil pri tehničnih pregledih vozil.


Blaž Židanek, dipl. var. inž.
strokovni sodelavec

četrtek, 12. marec 2015

Zimski športi 2015: Varovanje Vitranca - Svetovni pokal v smučarskih skokih za ženske

Zdi se, da je veselje ob dosežkih naših zimskih športnic in športnikov vsako leto še odtenek večje in da je vse več tudi navijačev. Hkrati se paleta priljubljenih zimskih disciplin vsako leto še malo razširi, ženski smučarski skoki v Ljubnem, denimo, so le nekaj let od njihovih začetkov že zrasli v velik dogodek. Zimskih dogodkov je torej vse več in so vse bolj množično obiskani. Pogovarjali smo se z organizatorji in vodji varovanja dogodkov pod Poncami (varovanje Planice 2015), v Kranjski Gori (varovanje Pokala Vitranc) in v Ljubnem (varovanje ženskih skok v Ljubnem).


Svetovni pokal v alpskem smučanju v Kranjski Gori je eden od vrhuncev zimske sezone. Bližina tromeje z Avstrijo in Italijo pomeni, da je dogodek razen za slovenske posebej zanimiv tudi za navijače iz teh držav. »Za varovanje je ta prireditev zahtevna, ni pa rizična,« je povedal vodja varovanja Gojko Milovanovič iz družbe za varovanje Sintal. Kljub široki udeležbi navijačev različnih ekip in marsikdaj trdim tekmam Vitranc poteka v prijetnem, prijateljskem vzdušju. Redarji imajo med prireditvijo predvsem vlogo usmerjanja, opozarjanja obiskovalcev, medtem ko imajo varnostniki ustrezna pooblastila za izvajanje določenih nalog, ki jih redarji ne morejo opravljati. Skrbijo za preglede na vhodih in preprečujejo vnos prepovedanih predmetov, na prizorišču pa stalno spremljajo situacijo, da lahko ukrepajo preventivno in tako preprečijo neprijetne dogodke. »Ne skrbimo le za varnost, skrbimo, da se obiskovalci dobro počutijo,« strne delo varnostnikov Milovanovič. Sodelujejo tudi s policijo in skrbijo, da vse poteka gladko tudi ob prihodu protokolarnih gostov, med katerimi so tudi visoki predstavniki več držav. Varovanje pa se ne izvaja le med prireditvijo. "Ponoči smo pozorni, da kdo ne bi delal škode na smučišču, hkrati pa delujemo tudi kot zagotovilo za pošteno tekmo; zagotovo nihče iz ekip ne more na skrivaj odpeljati še kakšne proge in s tem spoznati njenih pasti," pravi Milovanovič.

petek, 06. marec 2015

Zimski športi 2015: Varovanje v Ljubnem – svetovni pokal v smučarskih skokih za ženske

Zdi se, da je veselje ob dosežkih naših zimskih športnic in športnikov vsako leto še odtenek večje in da je vse več tudi navijačev. Hkrati se paleta priljubljenih zimskih disciplin vsako leto še malo razširi, ženski smučarski skoki v Ljubnem, denimo, so le nekaj let od njihovih začetkov že zrasli v velik dogodek. Zimskih dogodkov je torej vse več in so vse bolj množično obiskani. Pogovarjali smo se z organizatorji in vodji varovanja dogodkov pod Poncami (varovanje Planice 2015), v Kranjski Gori (varovanje Pokala Vitranc) in v Ljubnem (varovanje ženskih skok v Ljubnem).

Ljubno vsako leto privabi več obiskovalcev na prvenstvo v smučarskih skokih, ki je letos potekalo na valentinov vikend. Za varnost so skrbele ekipe, ki so skupaj štele skoraj 70 varnostnikov in rediteljev-gasilcev. »V moji ekipi varovanja so zanesljivi, izkušeni varnostniki in varnostnice. Ni vsak primeren za varovanje takšne prireditve. Preceniti mora znati situacijo, preden kaj reče, kaj šele naredi,« je povedal Fikret Mujić, ki je že četrto leto Sintalov vodja varnostnikov na Ljubnem. Med obiskovalci so sicer večinoma domačini ter sorodniki in prijatelji tekmovalk, kar prispeva k prijetnemu, na nek način kar družinskemu vzdušju, v katerem se navija za vse in ploska tudi ob dobrih skokih »nasprotnih« tekmovalk. Kar pa seveda ne pomeni, da je veselje ob dobrih uvrstitvah Slovenk kaj manjše. Letos je od Slovenk najboljšo uvrstitev, 4. mesto, dosegla ŠpelaRogelj. Za Ljubno je dogodek ogromen. Organizatorji, okoliški prebivalci, policija, gasilci in drugi so pripravljeni vložiti veliko energije in dobre volje, da dogodek uspe tako, kot mora. »Mesec dni pred dogodkom se vsak teden srečujemo predstavniki različnih področij organizacije. Veseli me, da lahko rečem, da vsi udeleženi razmišljamo, kako si bomo medsebojno pomagali, tako da na koncu res odlično sodelujemo,« pove Mujić. Vse pa mora potekati gladko, saj gre za tekmo svetovnega pokala in Mednarodna smučarska zveza (FIS) lahko tekmovanje prekine, če ugotovi, da ni vse po pravilih. Vključno z varovanjem. Trud se je zaenkrat še vedno obrestoval in predstavniki FIS-a so pohvalili tudi letošnje tekmovanje.


četrtek, 05. marec 2015

Zimski športi 2015: Varovanje v Planici

Zdi se, da je veselje ob dosežkih naših zimskih športnic in športnikov vsako leto še odtenek večje in da je vse več tudi navijačev. Hkrati se paleta priljubljenih zimskih disciplin vsako leto še malo razširi, ženski smučarski skoki v Ljubnem, denimo, so le nekaj let od njihovih začetkov že zrasli v velik dogodek. Zimskih dogodkov je torej vse več in so vse bolj množično obiskani. Pogovarjali smo se z organizatorji in vodji varovanja dogodkov pod Poncami (varovanje Planice 2015), v Kranjski Gori (varovanje Pokala Vitranc) in v Ljubnem (varovanje ženskih skok v Ljubnem).

Bo na prenovljeni planiški velikanki znova padel svetovni rekord? Kraljica pod Poncami je pripravljena na tekmo najboljših smučarskih letalcev na svetu. Pred novo planiško zgodbo smo se pogovarjali z generalnim sekretarjem organizacijskega komiteja Primožem Finžgarjem in z Marjanom Jakšetom, ki je na strani organizatorja zadolžen za varnostno-rediteljsko službo.

K varnosti dogodka, ki ga je lani obiskalo kar 60.000 ljudi, sicer s svojimi izkušenim varnostnim osebjem že vrsto let prispeva Sintal.



Intervju: Primož Finžgar

Generalni sekretar organizacijskega komiteja Planice

Česa se obiskovalci smučarskih poletov v Planici letos lahko še posebej veselijo?Organizatorji se seveda že veselimo poletov na prenovljeni letalnici bratov Gorišek in mislim, da lahko enako rečem tudi za vse obiskovalce. Tisti, ki so že spremljali polete v Planici, vedo, kako spektakularen je ta dogodek, tistim, ki nas bodo letos obiskali prvič, pa jamčimo, da bodo videli nekaj nepozabnega. Poleg tekmovalnega dela pa tu ne smemo pozabiti tudi na kakovosten spremljevalni program in pa na izjemno vzdušje. Atmosfera je v domačem, morda tudi v mednarodnem merilu, neprimerljiva. Vsak, ki obišče dolino pod Poncami, se lahko počuti kot del slovenske tradicije in del nečesa zares velikega. Kar se pa tiče skakalcev, lahko rečem, da znajo ti pogumni fantje vedno narediti kaj nepričakovanega.

Zadnja leta so odlična za slovenske tekmovalce. Se zaradi tega letos čuti še kakšno posebno vzdušje že pri organizaciji?
Vsako leto pripravljamo dogodek oziroma tekmovanje, ki je namenjeno tem fantom. Ob tem, da želimo v Planici pripraviti odlične pogoje za obiskovalce, v enaki ali pa še večji meri želimo poskrbeti, da bo tekmovalcem na voljo vse, da bodo lahko izpolnili cilje, ki so si jih zastavili. S tem imamo v mislih tuje in domače skakalce, vsi morajo imeti enake pogoje. Res pa je, da so naši fantje s Planico bolj povezani kot ostali, tako da ob organizaciji večkrat pomislimo na njih. 

A tu gre za področja, ki se ne tičejo samega tekmovanja, se pravi srečevanje skakalcev z obiskovalci, predvsem z otroki, pokroviteljska sodelovanja in podobno. 


Rekord Planice ni bil podrt že 10 let, takrat ga je postavil Janne Ahonen. Ali lahko gledalci letos upamo na nov presežek?
Planiški in takratni svetovni rekord je postavil Norvežan Bjoern Einar Romoeren, ki je pristal pri 239-ih metrih, medtem ko je Finec Janne Ahonen poletel še meter dlje, a padel. Tisto nedeljo smo v Planici videli izjemne polete. Fantje, kot so Norvežan Ingebrigtsen, Finec Hautamäki in Romoeren so bili v življenjski formi, pogoji so bili zaradi vzgonskega vetra oziroma termike idealni, žirija tekmovanja pa je določila visoko zaletno mesto. Za izjemno dolge polete se morajo torej sestaviti vsi ti elementi, v času do današnjega dne pa je prišlo tudi do sprememb pri opremi tekmovalcev, ki morda ni toliko pisana na kožo »letalcev«. Toda Planica je bila vedno lastnica svetovnihrekordov in tako bo tudi v prihodnosti.


Koliko je pri merjenju skokov vključen človeški faktor – verjetno z leti vse manj?
Tako je. Meritve potekajo prek videomeritev in praktično ni možnosti za napako. Enako je z vetrno izravnavo.


Kaj pomeni Planica v mednarodnem športnem svetu?
Ne samo v skakalnem svetu, v svetu zimskih športov je Planica sinonim za tradicijo in obenem za nove mejnike. Tu so se začeli smučarski skoki, kot jih poznamo danes, postavljali so se rekordi, športniki pa so z nastopi v Planici dobili mednarodni sloves. Planica seveda ne bi bila to, kar je, če se ne bi nahajala v okolju, ki zagotavlja tako slikovito kuliso. Ob vseh teh »samoumevnih« danostih pa moramo vedno skrbeti, da se zgodba Planice razvija v pravo smer, se pravi, da moramo kot organizatorji zagotoviti, da se bodo tekmovalci, obiskovalci in naši partnerji tu dobro počutili. Želimo si, da bi naše dobre prakse prevzemali tudi drugod po svetu oziroma da bi naše znanje uporabljali tudi ostali organizatorji.


Vsekakor je Slovenija na Planico zelo ponosna. Kaj si želite za njen razvoj, katerih tegob bi jo radi čim hitreje odrešili in kako jo – z idealističnim pogledom - vidite v prihodnosti?
Predvsem si želimo, da se Planica razvija skupaj z ostalim svetom ali pa, da celo ustvarja nove smernice, da postane zgled. Razne tegobe so vedno prisotne, a jih je mogoče preseči. Za Planico in širšo okolico bi bilo recimo izjemno, da se ponovno vzpostavi železniška povezava med Jesenicami in Ratečami. Ker je planiški dogodek zimski dogodek, ta pa potrebuje sneg, se še kako zavedamo, da imajo vremenske spremembe vpliv na to, kar počnemo. Skrb za okolje mora tako ostati ena izmed prioritet. Planica se mora razvijati tudi v prepoznavnosti, zato je nujno, da organizira velika mednarodna tekmovanja, kot je Nordijsko svetovno prvenstvo. Čez šest let si torej želimo organizirati takšen dogodek.


Skoki v Planici so eden najbolj obiskanih, spremljanih in uglednih dogodkov pri nas, kar »izkoriščate« tudi za promocijo dobrih, trajnostnih praks: denimo alternativnih načinov prevozov v Planico.
Že leta 2013 smo začeli s promocijo t.i. carpoolinga in s projektom Z vlakom v Planico. Poskušata doseči enak cilj: manj osebnih in drugih vozil v Planici in njeni okolici. Najpomembnejša posledica zmanjšanja števila vozil je seveda manjši vpliv na okolje; zmanjšata se onesnaženje s toplogrednimi plini in pritisk na parkirne površine. Hkrati pa obiskovalci privarčujejo. Ker je deljenje avtomobila po nekaterih evropskih državah že skorajda stalnica, menimo, da lahko obiskovalci Planice te navade prenesejo tudi v svoj vsakdan.

Kako obiskovalci sprejemajo te pobude?
V dveh sezonah se je v Planico z vlakom pripeljalo več kot 2.000 ljudi. Za obiskovalce je tak način prihoda predvsem preprost. Iz Ljubljane bodo denimo za pot potrebovali manj kot dve uri in pol; na železniški postaji v Ljubljani bodo vstopili na vlak do Jesenic, tam jih bo čakal avtobus in jih pripeljal v središče dogajanja v Planici. Vmes ne bo čakanja v kolonah ali iskanja parkirnega mesta, v sodelovanju s Slovenskimi železnicami pa smo zagotovili dodatne vlake in tudi posebno ceno vozovnice. 

Intervju: Marjan Jakše

Vodja varovanja Planice

Koliko obiskovalcev bo letos v Planici?
Po vsem svetu so smučarski poleti adrenalinsko zanimivi in znani kot »formula ena«. Če pa dvema pomembnima dejavnikoma - uspehu naših tekmovalcev in dobri vremenski napovedi - dodamo še novo letalnico in možnost novega svetovnega rekorda, je odgovor preprost: letos v Planici za konec tedna pričakujemo rekordno število obiskovalcev.

Navodila organizatorja: Za varnost v Planici

Kaj bi obiskovalcem položili na srce, da bo obisk prireditev v Planici kar najbolj prijeten za vse prisotne?
Velika želja vsakega organizatorja je, da se obiskovalci na prireditvenem prostoru počutijo varne in da sproščeno uživajo v športni prireditvi. Tako tudi organizator planiških poletov ni izjema. Zavedamo se, da je varnost obiskovalcev in tekmovalcev velikega pomena. Visoko stopnjo varnosti bomo zagotovili s sodelovanjem policije, varnostne službe, rediteljev in tudi s sodelovanjem obiskovalcev.

Poleg pravočasnega prihoda obiskovalcev na prireditveni prostor, vsaj uro in pol pred začetkom tekmovanja, in seveda primerne opremljenosti za zimske razmere, od njih pričakujemo, da na prireditveni prostor ne prinašajo prepovedanih predmetov, kot so: orožje, eksplozivne snovi, pirotehnični izdelki, alkoholne pijače. V kategorijo nevarnih predmetov pa spadajo tudi predmeti, ki postanejo nevarni z agresivno uporabo. To so denimo večje lesene ali kovinske palice, na katere so pripete zastave, veliki kovinski dežniki z ostro konico in podobno. Prepovedane predmete je potrebno obiskovalcem odvzeti, nevarne predmete pa mora obiskovalec pustiti pred vhodom na območje javne prireditve.

Če obiskovalec nedovoljenih predmetov ne želi pustiti pred vhodom, se mu prepreči vstop na prireditveni prostor. Velika želja organizatorja je tudi, da obiskovalci na prireditveni prostor ne prihajajo v opitem stanju in da upoštevajo vsa opozorila in obvestila rediteljev, varnostnikov in policistov.




Kateri navijaški pripomočki pa so denimo dobrodošli; ali kateri veljajo že za tradicionalne, značilne za Planico?
Veliko je navijaških pripomočkov, s katerimi obiskovalci bodrijo tekmovalce in hkrati prireditvi dajo neizmeren pečat. To so predmeti vizualnega pomena, na primer zastave in transparenti, in pa predmeti, ki povzročajo hrup, to so trobila, raglje in drugi glasbeni inštrumenti. Za Planico so najbolj značilne raglje.

Bi dodali še kaj, kar se vam zdi zanimivo, pomembno?
Na tako veliki prireditvi, kot je prireditev v Planici, je varnost obiskovalcev in tam sodelujočih velikanskega pomena. Organizator pričakuje izkušeno varnostno službo, ki bo zagotovila zakonit, korekten in spoštljiv odnos do vseh tam sodelujočih. Varnostna služba Sintal že vrsto let uspešno opravlja varovanje na prireditvi v Planici. Njihovo delo je bilo opravljeno dobro, predvsem pa na visoki profesionalni in kakovostni ravni. Povedati je treba, da je odgovornost varnostne službe na takih in podobnih prireditvah zelo velika.

torek, 06. januar 2015

Varnost igrač

December je čaroben mesec v pričakovanju snega in daril, še posebej za otroke. Večina otrok se še posebej razveseli igračk. Seveda pa je pri nakupu igrač velikega pomena, da so varne za uporabo, ne pa le lepe na pogled. 


Kako ravnati, da otrok z igračami ne ogrožamo namesto razveseljujemo, smo povprašali strokovnjake z Zdravstvenega inšpektorata RS in ZVD Zavoda za varstvo pri delu.

Kdo v Sloveniji skrbi za preverjanje varnosti igrač? 

Nadzor nad varnostjo igrač je v pristojnosti Zdravstvenega inšpektorata RS. Pri nadzoru uporablja dve osnovni metodi inšpekcijskega nadzora: inšpekcijski pregled in vzorčenje, s katerima se inšpektor prepriča o dejanskem stanju upoštevanja zakonov in predpisov.

"Poleg rednih inšpekcijskih pregledov in vzorčenja se izvajajo tudi izredni, za katere so povodi obvestila iz EU sistemov hitrega obveščanja o nevarnih proizvodih (RAPEX), obvestila/prijave strank, odstopi drugih uradnih organov, informacije medijev in nova tveganja," so razložili na Zdravstvenem inšpektoratu.

"Igrača mora biti varna glede svojih mehansko-fizikalnih, kemičnih, električnih in higienskih lastnosti ter vnetljivosti," so še pojasnili. V primeru resnega tveganja inšpektorat izda odločbo o prepovedi dajanja igrač na trg oziroma odredi njihov umik in odpoklic s trga in/ali globo, pri manjših neskladnostih izda le opozorilo.

Kje so objavljeni spiski neprimernih, odpoklicanih igrač? 

Ko je v okviru inšpekcijskega nadzora ugotovljeno resno tveganje in so igrače v prometu, se izvede umik in odpoklic takih izdelkov, o čemer so potrošniki obveščeni tudi preko spletnih strani Zdravstvenega inšpektorata – obvestila potrošnikom. Obvestila objavlja tudi Zveza potrošnikov Slovenije.

"Da igrača ni varna, ugotovi nadzorni organ na podlagi rezultatov rednih analiz vzorcev, na podlagi obvestila o nevarnem izdelku, prejetega preko sistema RAPEX ali obvestila samega proizvajalca," so še pojasnili na Zdravstvenem inšpektoratu.

Kemikalije v igračah

Dr. Boštjan Podkrajšek, vodja Laboratorija za ekologijo in toksikologijo iz Centra za fizikalne meritve na Zavodu za varstvo pri delu, izpostavi, da so otroci občutljivejši na kemikalije kot odrasli. "Zato je posebej pomembno, da jih ne izpostavljamo nevarnim snovem," poudari. Iz tega razloga veljajo strožja pravila glede uporabe kemikalij v igračah.

Večina kemikalij v plastičnih igračah se uporablja za izboljšanje trdnosti in za mehčanje izdelkov, pojasnjuje Podkrajšek. "Najpogostejša kršitev je uporaba različnih ftalatov, ki je popolnoma prepovedana v igračah, ker vplivajo na delovanje nekaterih hormonov v telesu. Najpogosteje pa se ftalati pojavljajo v mehkih plastičnih igračah, ki so namenjene otrokom do treh let, v različnih setih za izdelovanje plastičnega nakita, v plastičnih setih za kuhanje, …"

V mnogih električnih proizvodih in tudi igračah se uporabljajo zaviralci gorenja, da preprečijo širjenje ognja. Nekateri med njimi so škodljivi za okolje in zdravje ljudi in je njihova uporaba zelo omejena. To so predvsem polibromirani zaviralci gorenja, ki se nahajajo predvsem v vseh elektronskih igračah.

Kraj izdelave vendarle ni garancija ne za dobro ne za slabo

V zadnjih letih je bila večina kršitev ugotovljena na igračah, ki se izdelujejo na Kitajskem, seveda pa to ni nujno. V eni od zadnjih študij (Toxic metals in children’s products: an insight into the market in Eastern Europe, the Caucasus and Central Asia, www.grida.no) so pregledali vsebnost toksičnih kovin (svinec, živo srebro, antimon, arzen…) v 560 različnih igračah, od tega je bilo 75 % igrač proizvedeno na Kitajskem. Rezultati so pokazali, da je v kar 30 odstotkih igrač bila presežena dovoljena vrednost posameznih kovin in med njimi tudi v šestih igračah, ki so bile proizvedene v Evropi. "Torej kraj izdelave še ne zagotavlja neoporečnosti igrače," zaključuje Podkrajšek.

torek, 22. april 2014

Profesionalni videonadzor

Hikvisionove pametne kamere

Hikvision, eden od vodilnih globalnih razvijalcev in proizvajalcev varnostne opreme, je pred kratkim predstavil celovito ponudbo pametnih IP (internet protocol; mrežnih) kamer. Zagotavljajo učinkovit prenos in hrambo podatkov ter hkrati najboljšo kakovost slike in uporabniško izkušnjo doslej, kar jih postavlja v sam vrh industrije.


Hikvision: pametne kamere

Takšen razvoj videonadzora je logičen glede na tudi siceršnjo vse večjo povezanost sistemov z IP tehnologijami. Proizvajalci ugotavljajo, kako vse lahko obogatijo svoje IP izdelke. »Nove Hikvisionove kamere postavljajo video-nadzor v okvir profesionalnega, inteligentnega, učinkovitega in praktičnega nadzora. Gre za koncept pametnega varovanja,” je povedal Keen Yao iz Hikvisiona.


Prednosti:


  • Pametna prenos in shramba podatkov
  • Pametno: za večjo kakovost slike
  • Pametno: za učinkovito uporabo
  • Pametna rešitev


Podrobneje na spletni strani koncerna Sintal


torek, 15. april 2014

Intervju s poslovnim partnerjem

Mark Anžur, predsednik uprave Adrie Airways

Mark Anžur, Adria Airways: "Trdno nad oblaki"

Nemalo letalskih prevoznikov po svetu je v zadnjih nekaj letih dokončno parkiralo svoje flote. Predsednik uprave Adrie Airways Mark Anžur nam je med drugim zaupal, kakšne spremembe je uvedla Adria, kaj načrtuje za prihodnost in tudi, kam se z njimi najbolj splača.

Gospod Anžur, v Adrio Airways ste prišli v zanjo težkih časih - zadnja leta so zahtevna za celotno letalsko industrijo. Dejali ste, da bo Adria morala spremeniti svojo poslovno strategijo. Kako? 
Letalska industrija je zelo kompleksna dejavnost, zato je velik izziv voditi takšno podjetje in v njem narediti preobrat. Tudi osebno nimam težav s prevzemanjem nadpovprečnih tveganj. Grem v posel in poskušam iz njega narediti največ. Do določene mere se bomo približali poslovnemu modelu nizkocenovnikov, torej zniževali cene vozovnic in na ta način povečali število turističnih potnikov. 

Seveda pa nameravamo ohraniti tudi segment poslovnih potnikov in potnikov, ki potujejo na povezovalnih letih. Leteti nameravamo z večjimi letali in znižati število letov na posameznih destinacijah, tako povečati zasedenost potniške kabine in posledično zmanjšati stroške.

Kakšno bo leto 2014?
Pričakujemo, da bo še uspešnejše, saj je večina našega poslovanja vezana na države, kjer že beležijo gospodarsko rast. Predvsem pa bomo začeli s polno implementacijo naše nove poslovne strategije. 

Bi še vložili svoj denar v Adrio, kot ste dejali pred časom?
Seveda bi. 

Ponujate in boste ponujali vse cenejše lete, v katera mesta pa se že sedaj najbolj splača z vami in od kakšne cene dalje? 



Celoten intervju lahko preberete v Sintalčku 62.

petek, 21. marec 2014

Mag. Robert Pistotnik: Vztrajnost žanje uspehe

Beseda predsednika uprave koncerna Sintal


Ob že tako težavnih razmerah v državi se je nad Slovenijo v začetku februarja zgrnila še naravna katastrofa. Ledena ujma je z žledolomom povzročila velikansko škodo, najbolj prizadeti deli pa so bili več dni praktično odrezani od sveta. Vplivala je tudi na naše delo. 

Žled je povzročil težave z električno oskrbo in izpade telekomunikacijskega omrežja. Številni objekti naših naročnikov so ostali tehnično nevarovani, zato smo takoj organizirali dodatno fizično varovanje. Naše intervencijske ekipe so bile polno zaposlene, varnostniki na prizadetih območjih so dobili tudi okrepitve kolegov iz neprizadetih področij Slovenije. Znova se je izkazalo, da je Sintal odličen tim, ki je kos tudi nepredvidljivim in težkim situacijam.

Kljub težkim vremenskim razmeram, zaprtim cestam ter povečanemu delovanju vlomilcev na prizadetih območjih so intervencijske ekipe in varnostniki na objektih uspeli zagotoviti varnost naročnikom in priskočiti na pomoč tudi drugim. Sodelavcem, ki ste se izkazali s profesionalnostjo in požrtvovalnostjo, se v imenu uprave koncerna Sintal zahvaljujem.

Policijski podatki za lansko leto kažejo, da se je število vlomov predvsem v stanovanjske objekte drastično zvišalo. Samozavestno lahko zapišemo, da varnost domov, ki jih varuje Sintal, ostaja na zelo visoki ravni.

Da opravljamo svoje delo dobro, kažejo tudi kazalniki poslovanja za leto 2013. V še vedno težavnih razmerah na trgu smo uspeli ohraniti in povečati zaupanje naših naročnikov ter s tem tudi število zaposlenih. Na prihodnost gledamo z optimizmom, tudi zato smo se odločili za širitev naših storitev v vzporedne dejavnosti. Konec lanskega leta smo na dražbi kupili večinski delež družbe Zavod za varstvo pri delu. 

Zavod za varstvo pri delu je zelo ugledno podjetje z več kot petdesetletno tradicijo na področju varnosti in zdravja pri delu, medicine dela in številnih drugih visoko strokovnih področij. S sinergijo naših družb želimo pozitivno vplivati na razvoj vseh naših dejavnosti. 

Ob zaključku naj se spomnimo še na naše olimpijce, ki so največji ambasador Slovenije. Njihovi dosežki nam ježijo kožo, dajejo navdih in pričarajo neverjetne občutke narodnega ponosa.    

torek, 18. marec 2014

Varovanje olimpijskih iger

"Prilagodljivo varovanje, a ne na račun varnosti"

Varnostniki s puškami so se sprehajali med obiskovalci, a niso dajali strašljivega vtisa.

Obiskali smo olimpijski Soči in se na lastne oči prepričali, kakšne varnostne ukrepe so uporabili organizatorji 22. zimskih olimpijskih iger. O tem pa smo povprašali tudi podpredsednika olimpijskega komiteja Slovenije Bogdana Gabrovca. Pogovor z njim objavljamo spodaj.

Soči je gostil najboljše, najbolj razkošne, za Slovenijo najuspešnejše in za organizatorje daleč najdražje zimske olimpijske igre doslej. Nekateri so do zadnjega trenutka dvomili vanje, a so se na koncu izkazale za zelo dobro izpeljan projekt. Dvomi so bili povezani tudi z varnostjo. Vprašanje je bilo, ali bodo milijarde dolarjev in ostri ukrepi zadostovali za preprečitev neljubih dogodkov.

Varnostni ukrepi so bili v Sočiju prijazni in v veliki meri skriti, a je imel varnostno izkušen in pozoren opazovalec kaj videti. Med bolj opaznimi in nekoliko ponesrečenimi lahko izpostavimo bele vojaške šotore za vojake, ki smo jih opazili ob cestah. Organizatorji so namreč predvidevali, da bodo stali v snegu - ta pa je skopnel. Pomanjkljivosti so bile sicer zelo redke in nepomembne. Več o varovanju iger v Sočiju pa v intervjuju.

Intervju: Bogdan Gabrovec, podpredsednik olimpijskega komiteja Slovenije

Gospod Gabrovec, skozi kakšne postopke je moral iti obiskovalec olimpijskih iger?
Že na letališču v Sočiju je moral čisto vsak gost skozi temeljit pregled, prav tako njegova oprema. Varnostno osebje je izvajalo osebne preglede »na dotik«, območja pa so bila pokrita tudi z izredno občutljivimi detektorji kovin, ki jim ni mogel uiti niti kovanec, preverjali so, ali je v plastenkah eksploziv ali alkohol (tudi vnos tega je bil prepovedan) … Vozila so pregledovali s psi. Resnično verjamem, da nihče ni mogel ničesar skriti in pretihotapiti.

Za vstop v vsako posamezno olimpijsko območje je bila potrebna posebna akreditacija, brez tega nisi prišel nikamor.

Kozaki
Po nekaterih podatkih je v Sočiju skrbelo za varnost okoli 40 tisoč ljudi. Se vam zdi to realna ocena?
Moram reči, da če jih je bilo toliko, so bili izredno dobro skriti oziroma neprepoznavni. A številka po vsej verjetnosti drži, saj so se organizatorji potrudili varnostne ukrepe narediti čim bolj neopazne.

Velik del osebja notranje varnosti je bil gotovo »skrit« tudi v drugih vlogah, denimo prostovoljskih. Vsaka destinacija, vsak hotel je imel ob vidnem – uniformiranem - varnostnem osebju še tako imenovani prikriti del.

Kakšnih varnostnih ukrepov pa so se še posluževali?
Kdor ni iz tega posla, verjetno niti ni opazil posadke na strehah, vrhovih, ob poti, pa denimo kupov, ki so bili videti kot s snegom pokriti bunkerji, skrivali pa so vojaška vozila.

Helikopterskih postojank seveda niso mogli skriti na tak način, so se pa potrudili, da so jih prebarvali v prijazne barve, tako da niso preočitno kazala vojaške prisotnosti. Tudi na cestah so bile številne pozorne patrulje. Če se je vozilo ustavilo, so v nekaj minutah prišli povprašat, ali je kaj narobe, ali morda potrebujejo pomoč … Seveda pa so hkrati preverili vozilo in njegove potnike.

Gosto nameščene so bile varnostne kamere, celo na cepelinih. Verjetno je tudi tehnologija toliko napredovala, da so varnostni ukrepi lahko bolj subtilni. 

Kljub ostrim preventivnim ukrepom so bile za vsak primer na preži še specialne enote.

Olimpijske igre v Sočiju so bile strogo, a prijazno varovane.
Kakšna je bila varnost v primerjavi z drugimi olimpijadami?
Bil sem na igrah v Atenah, Pekingu, Londonu. Varnost je bila v Sočiju na zelo visokem nivoju, zanjo so porabili tudi daleč največ denarja, okoli tri milijarde evrov, bila pa je v primerjavi s prejšnjimi igrami bolj prijazna. Vsak pregled so opravili z nasmehom, natančno, a prijazno.


Celoten intervju lahko preberete v Sintalčku 63, dostopnem na spletni strani Sintala www.sintal.si/info-sredisce/casopis-sintalcek