petek, 21. marec 2014

Mag. Robert Pistotnik: Vztrajnost žanje uspehe

Beseda predsednika uprave koncerna Sintal


Ob že tako težavnih razmerah v državi se je nad Slovenijo v začetku februarja zgrnila še naravna katastrofa. Ledena ujma je z žledolomom povzročila velikansko škodo, najbolj prizadeti deli pa so bili več dni praktično odrezani od sveta. Vplivala je tudi na naše delo. 

Žled je povzročil težave z električno oskrbo in izpade telekomunikacijskega omrežja. Številni objekti naših naročnikov so ostali tehnično nevarovani, zato smo takoj organizirali dodatno fizično varovanje. Naše intervencijske ekipe so bile polno zaposlene, varnostniki na prizadetih območjih so dobili tudi okrepitve kolegov iz neprizadetih področij Slovenije. Znova se je izkazalo, da je Sintal odličen tim, ki je kos tudi nepredvidljivim in težkim situacijam.

Kljub težkim vremenskim razmeram, zaprtim cestam ter povečanemu delovanju vlomilcev na prizadetih območjih so intervencijske ekipe in varnostniki na objektih uspeli zagotoviti varnost naročnikom in priskočiti na pomoč tudi drugim. Sodelavcem, ki ste se izkazali s profesionalnostjo in požrtvovalnostjo, se v imenu uprave koncerna Sintal zahvaljujem.

Policijski podatki za lansko leto kažejo, da se je število vlomov predvsem v stanovanjske objekte drastično zvišalo. Samozavestno lahko zapišemo, da varnost domov, ki jih varuje Sintal, ostaja na zelo visoki ravni.

Da opravljamo svoje delo dobro, kažejo tudi kazalniki poslovanja za leto 2013. V še vedno težavnih razmerah na trgu smo uspeli ohraniti in povečati zaupanje naših naročnikov ter s tem tudi število zaposlenih. Na prihodnost gledamo z optimizmom, tudi zato smo se odločili za širitev naših storitev v vzporedne dejavnosti. Konec lanskega leta smo na dražbi kupili večinski delež družbe Zavod za varstvo pri delu. 

Zavod za varstvo pri delu je zelo ugledno podjetje z več kot petdesetletno tradicijo na področju varnosti in zdravja pri delu, medicine dela in številnih drugih visoko strokovnih področij. S sinergijo naših družb želimo pozitivno vplivati na razvoj vseh naših dejavnosti. 

Ob zaključku naj se spomnimo še na naše olimpijce, ki so največji ambasador Slovenije. Njihovi dosežki nam ježijo kožo, dajejo navdih in pričarajo neverjetne občutke narodnega ponosa.    

torek, 18. marec 2014

Varovanje olimpijskih iger

"Prilagodljivo varovanje, a ne na račun varnosti"

Varnostniki s puškami so se sprehajali med obiskovalci, a niso dajali strašljivega vtisa.

Obiskali smo olimpijski Soči in se na lastne oči prepričali, kakšne varnostne ukrepe so uporabili organizatorji 22. zimskih olimpijskih iger. O tem pa smo povprašali tudi podpredsednika olimpijskega komiteja Slovenije Bogdana Gabrovca. Pogovor z njim objavljamo spodaj.

Soči je gostil najboljše, najbolj razkošne, za Slovenijo najuspešnejše in za organizatorje daleč najdražje zimske olimpijske igre doslej. Nekateri so do zadnjega trenutka dvomili vanje, a so se na koncu izkazale za zelo dobro izpeljan projekt. Dvomi so bili povezani tudi z varnostjo. Vprašanje je bilo, ali bodo milijarde dolarjev in ostri ukrepi zadostovali za preprečitev neljubih dogodkov.

Varnostni ukrepi so bili v Sočiju prijazni in v veliki meri skriti, a je imel varnostno izkušen in pozoren opazovalec kaj videti. Med bolj opaznimi in nekoliko ponesrečenimi lahko izpostavimo bele vojaške šotore za vojake, ki smo jih opazili ob cestah. Organizatorji so namreč predvidevali, da bodo stali v snegu - ta pa je skopnel. Pomanjkljivosti so bile sicer zelo redke in nepomembne. Več o varovanju iger v Sočiju pa v intervjuju.

Intervju: Bogdan Gabrovec, podpredsednik olimpijskega komiteja Slovenije

Gospod Gabrovec, skozi kakšne postopke je moral iti obiskovalec olimpijskih iger?
Že na letališču v Sočiju je moral čisto vsak gost skozi temeljit pregled, prav tako njegova oprema. Varnostno osebje je izvajalo osebne preglede »na dotik«, območja pa so bila pokrita tudi z izredno občutljivimi detektorji kovin, ki jim ni mogel uiti niti kovanec, preverjali so, ali je v plastenkah eksploziv ali alkohol (tudi vnos tega je bil prepovedan) … Vozila so pregledovali s psi. Resnično verjamem, da nihče ni mogel ničesar skriti in pretihotapiti.

Za vstop v vsako posamezno olimpijsko območje je bila potrebna posebna akreditacija, brez tega nisi prišel nikamor.

Kozaki
Po nekaterih podatkih je v Sočiju skrbelo za varnost okoli 40 tisoč ljudi. Se vam zdi to realna ocena?
Moram reči, da če jih je bilo toliko, so bili izredno dobro skriti oziroma neprepoznavni. A številka po vsej verjetnosti drži, saj so se organizatorji potrudili varnostne ukrepe narediti čim bolj neopazne.

Velik del osebja notranje varnosti je bil gotovo »skrit« tudi v drugih vlogah, denimo prostovoljskih. Vsaka destinacija, vsak hotel je imel ob vidnem – uniformiranem - varnostnem osebju še tako imenovani prikriti del.

Kakšnih varnostnih ukrepov pa so se še posluževali?
Kdor ni iz tega posla, verjetno niti ni opazil posadke na strehah, vrhovih, ob poti, pa denimo kupov, ki so bili videti kot s snegom pokriti bunkerji, skrivali pa so vojaška vozila.

Helikopterskih postojank seveda niso mogli skriti na tak način, so se pa potrudili, da so jih prebarvali v prijazne barve, tako da niso preočitno kazala vojaške prisotnosti. Tudi na cestah so bile številne pozorne patrulje. Če se je vozilo ustavilo, so v nekaj minutah prišli povprašat, ali je kaj narobe, ali morda potrebujejo pomoč … Seveda pa so hkrati preverili vozilo in njegove potnike.

Gosto nameščene so bile varnostne kamere, celo na cepelinih. Verjetno je tudi tehnologija toliko napredovala, da so varnostni ukrepi lahko bolj subtilni. 

Kljub ostrim preventivnim ukrepom so bile za vsak primer na preži še specialne enote.

Olimpijske igre v Sočiju so bile strogo, a prijazno varovane.
Kakšna je bila varnost v primerjavi z drugimi olimpijadami?
Bil sem na igrah v Atenah, Pekingu, Londonu. Varnost je bila v Sočiju na zelo visokem nivoju, zanjo so porabili tudi daleč največ denarja, okoli tri milijarde evrov, bila pa je v primerjavi s prejšnjimi igrami bolj prijazna. Vsak pregled so opravili z nasmehom, natančno, a prijazno.


Celoten intervju lahko preberete v Sintalčku 63, dostopnem na spletni strani Sintala www.sintal.si/info-sredisce/casopis-sintalcek

nedelja, 09. marec 2014

Varstvo pri delu in varstvo pred požarom

Intervencijska pot


V kritičnih trenutkih, ko je potrebna pomoč, je lahko ustrezna urejenost intervencijskih poti in površin za za gasilce ob stavbah odločilnega pomena. Zato je nanjo pozorna tudi inšpekcijska služba RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. 


Razlagamo nekaj pojmov o intervencijskih poteh, celoten članek pa lahko preberete v reviji Sintalček 61, ki je dostopna na spletni strani družbe za varovanje Sintal. Tam razlagamo tudi o kaznih za kršitelje.

Intervencijska pot
Na intervencijski poti mora biti zagotovljen nemoten prehod intervencijskih vozil. Označena mora biti z ustreznim prometnim znakom ali označbami na vozišču "Intervencijska pot". Na in pred uvozom ali priključkom, na katerem sta znak ali označba nameščena, zaradi zagotavljanja nemotenega prehoda intervencijskih vozil nista dovoljena ustavitev ali parkiranje.
Površine za gasilce ob zgradbah so dostopi, dovozi, postavitvene površine in delovne površine.
Dostopne poti so površine na terenu, ki povezujejo površine v zgradbah in dvorišča z javnimi prometnimi površinami. 
Dovozne poti so utrjene površine na terenu, ki so neposredno povezane z javnimi prometnicami. Omogočajo dovoz gasilskih vozil do postavitvenih in delovnih površin.  
Dovozne poti za gasilska vozila morajo biti označene z opozorilnimi tablami z napisom "Dovozna pot za gasilska vozila". Najmanjša dimenzija opozorilne table je 210x594 mm. Biti morajo vidne z javnih prometnih površin.
Postavitvena površina ob stavbi mora biti taka, da je možna uporaba dvižnih naprav, ki so nujne za reševanje iz višjih nadstropij in gašenje v višjih nadstropjih.
Postavitvene površine so nepokrite utrjene površine v višini terena, ki so z javnimi prometnimi površinami povezane neposredno ali prek dovoznih poti za gasilska vozila. Potrebno jih je razporediti tako, da je mogoče z gasilsko lestvijo doseči okna, skozi katera bo potekalo reševanje.
Delovne površine so utrjene površine na zemljišču, povezane z javnimi prometnimi površinami neposredno ali pa prek dovoznih poti za gasilska vozila z najmanj dveh strani. 
Razporejene morajo biti tako, da so zunaj območja odpadajočih delov objekta, hkrati pa blizu evakuacijskih poti, naprav za gašenje in vodnih virov. 

Matjaž Černe
vodja sektorja Varstvo pri delu in varstvo pred požarom