petek, 03. julij 2015

5 vprašanj pred dopustom

Pred časom dopustov se pogosto ukvarjamo s tem, kako naše domove pripraviti na našo odsotnost. Ne smemo pa pozabiti, da ostajajo prazni tudi prostori, kjer delamo – in da moramo poskrbeti tudi zanje. Ni samoumevno, da se bomo vrnili v takšne, kot smo jih zapustili.

Različni tipi podjetij in drugih ustanov imajo vsak svoje varnostne značilnosti. V nekaterih je v času dopustov le manjše število zaposlenih, tokrat pa se osredotočimo na tista, ki v času dopustov zaprejo svoja vrata in ostanejo prazna dlje časa. Med njimi so denimo manjša družinska podjetja, obrti, nekatere šole in druge izobraževalne ustanove, pa tudi nekatere večje tovarne, čeprav pri nas temeljiti kolektivni dopusti niso tako razširjen običaj kot tradicionalno v sosednji Italiji, kjer je avgustovska navada znameniti ferragosto.

Ko ocenjujemo varnostno tveganje in ugotavljamo, kako ga zmanjševati, si lahko pomagamo s petimi sklopi vprašanj.

1. Smo prostore in okolico podjetja dobro pripravili na našo odsotnost?




Smo pospravili okolico, poskrbeli za napeljave – zaprli plinske in vodne ventile? Izklopiti je potrebno tudi električne naprave. Nevarni niso le nepridipravi, saj sta med najpogostejšimi krivci za slabo voljo in škodo tudi ogenj in voda.


2. Kako lahek je vstop v objekt, dostop do (nam) dragocenih predmetov?



Je potrebno le brcniti v vrata ali razbiti okno s palico? Je, kot zgoraj zapisano, do vrednih reči enostavno dostopati? Smo ob objektu pustili lestev oz. priročno orodje? Ali objekt ni obdan z ograjo? Vsak »da« pomeni manjšo varnost. Pospravimo okolico, vsaj v pritličju namestimo varnostna vrata in okna ter ne pozabimo zakleniti.

3. Ali je v objektu "vroča roba"?



Vroča roba so gotovina in tisti predmeti, ki jih je mogoče relativno enostavno pretopiti vanjo. Ti so namreč posebej zanimivi za nepridiprave. Vprašati se moramo, ali jih hranimo v objektu, koliko so vredni, ali je znano, da so tam, in kako so neposredno zaščiteni. Ali so v skritem, kakovostnem, dobro pritrjenem sefu, ali v nezaklenjenem predalu oz. v slabo zaščiteni izložbi? Vsi ti kriteriji pomembno vplivajo na motivacijo nepridipravov in s tem na stopnjo varnostne ogroženosti.

Seveda ne smemo pozabiti, da nam je velika škoda lahko povzročena tudi z denimo krajo ali uničenjem poslovne dokumentacije in drugih nam vrednih stvari, zaradi vandalizma ipd.

4. Kako očitno je, da je objekt prepuščen sam sebi?




V nekaterih primerih se seveda le težko izognemo temu, da svoje odsotnosti ne napovemo, saj je potrebno o njej obvestiti stranke. Lahko pa poskrbimo za urejeno okolico ter za to, da se v nabiralniku ne nabira pošta. Odločimo se lahko tudi za storitev fizičnega varovanja s stalno prisotnostjo varnostnika ali občasnim obhodnim varovanjem. Prisotnost varnostnika odvrne nepridiprave, varnostnik pa lahko s pregledi objekta tudi ugotovi neželene dejavnosti in prepreči večjo škodo.

5. Kaj se zgodi, ko nekdo vstopi v objekt ali ko pride do požara?




Ali se lahko vlomilec prosto in časovno praktično neomejeno giblje po naših prostorih? Se bo manjši, obvladljiv požar razširil na celotno stavbo? Bo počena cev razmočila strop? Kljub previdnosti nikoli ni mogoče predvideti vseh situacij. Z namestitvijo sodobnega tehničnega varovanja lastnik poskrbi za napredno zaznavanje neželenih aktivnosti, kot so vlom, požar ali poplava. Povezava z varnostno-nadzornim centrom varnostnega podjetja zagotovi, da se bodo na alarm odzvali profesionalno usposobljeni interventi.

Našteli smo le nekaj vidikov varnosti, saj gre za obširno in kompleksno tematiko, ki se razlikuje od primera do primera. Preden zapustimo objekt, je priporočljivo poklicati varnostnega strokovnjaka. Lastnik oziroma upravljalec skupaj z njimi pregleda objekt, saj sam težko ugotovi vse varnostne luknje. Varnostni strokovnjaki nato predlagajo, kakšne ukrepe naj sprejme za povečanje varnosti.


Vsak lastnik oziroma upravljalec objekta mora sam priti do informacije o tem, kakšnemu varnostnemu tveganju je njegov objekt izpostavljen. Sam se odloči tudi, kakšno tveganje je zanj sprejemljivo ter kaj je pripravljen vložiti v to, da se zmanjša.Vložek v varovanje je primerljiv vlaganju v zdravje – dolgoročno se vedno splača.

2 komentarja:

  1. Zelo pomaga, da narediš seznam in ga pred odhodom na dopust prekljukaš. Podobno kot nakupovalni listek.
    Prihrani marsikatero vračanje domov in stalno razmišljanje, kaj si (še) pozabil...

    OdgovoriIzbriši
  2. še bolje bi bilo centralno stikalo. če bi imelo več programov, bi samo vklopil npr. 'pridem ponoči', 'hitri skok do sosede' ali pa 'kooončno dopust - centralni izklop' ;-)

    OdgovoriIzbriši

Za objavo komentarja po vnosu teksta izberite profil iz spodnjega spustnega seznama in kliknite gumb Objavi.

Prosimo, da pri komentiranju upoštevajte pravila strpne razprave.